Naprej na vsebino

Kaj so superživila?

Superživila so živila – večinoma na rastlinski osnovi, pa tudi nekatere ribe in mlečni izdelki – za katere velja, da so prehransko bogata in tako dobra za zdravje ljudi. Borovnice, losos, sladki krompir in ohrovt je le nekaj primerov živil, ki so prejele oznako »superhrana«.

Superživila vsebujejo različna hranila, na primer antioksidante, za katere se domneva, da preprečujejo raka. Imajo tudi zdrave maščobe, za katere se govori, da preprečujejo bolezni srca; vlaknine, ki naj bi, preprečevale diabetes in prebavne težave; in fitokemikalije – kemikalije v rastlinah, odgovorne za globoke barve in vonje, ki naj bi imele številne zdravstvene koristi. Uživanje hrane, ki je polna hranljivih snovi (t.i. supeživila) je bolj ko ne marketinška ideja se strinjajo strokovnjaki. Ključ do zdrave prehrane pa je uživanje raznolike hranljive hrane v pravih količinah, pravijo.

Superživila / Superhrana Foto: Pixabay

Najpogosteje omenjena superživila

Borovnice pogosto zasedajo številne sezname superhrane, saj so bogate z vitamini, topnimi vlakninami in fitokemikalijami. Toda enaka hranila, ki jih najdemo v borovnicah, najdemo tudi v številnih drugih vrstah jagodičja, vključno z jagodami in brusnicami. Študija, objavljena leta 2013 v reviji Circulation, je pokazala, da velik vnos fitokemikalij, znanih kot flavonoidi – ki jih najdemo v borovnicah in drugih vrstah jagodičja – lahko pri mladih ženskah zmanjša tveganje za nekatere srčne bolezni. Toda majhna jagodičja živahnih barv je morda zasedla prvo mesto zgolj zato, ker je bila pogosteje raziskana.

Na seznamu za superživila se najdejo tudi: blitva, kopriva, gorčica in zelje. Nekje je vključen še brokoli. Ta temna zelenjava je napolnjena z vitamini A, C in K, pa tudi z vlakninami, kalcijem in drugimi minerali.

Tudi sladki krompir običajno sestavlja seznam superhrane, in sicer iz razlogov, podobnih tistim, ki so navedeni za listnato zelenje. Sladki krompir je na splošno odličen vir vlaknin, vitamina A in še veliko več.

Fižol in polnozrnate žitarice so prav tako vključene na sezname, ki opisujejo superživila. Fižol je vir beljakovin z malo maščob. Ti prehrambni sestavki vsebujejo netopne vlaknine, ki znižujejo holesterol; topne vlaknine, ki zagotavljajo daljši občutek sitosti in veliko vitaminov ter mineralov. Polnozrnata – imenovana kot taka, ker jim za razliko od rafiniranih zrn med obdelavo ne odvzamejo otrobov, ki vsebujejo hranilne snovi – imajo koristi, podobne tistim v fižolu, čeprav ne vsebujejo toliko beljakovin. Kvinoja ni zrno, ampak se podobno kuha in je tudi izjemen vir beljakovin, vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov.

Superživila / Superhrana Foto: Pixabay

Orehi in semena vsebujejo visoko vsebnost mineralov in zdravih maščob. Čeprav so to pogosti dodatki na seznamih superživil, je slaba stran, da gre za visoko kalorična živila. Že peščica teh vsebuje več kot 100 kalorij.

Losos, sardele, skuša in nekatere druge maščobne ribe so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, ki naj bi zmanjšale tveganje za srčne bolezni in možgansko kap. Prednosti uživanja rib lahko daleč odtehtajo tveganje za škodo vašemu zdravju zaradi živega srebra, ki ga vsebujejo te ribe. Določene ribe, kot so morski psi, mečarice, skuša in podobno, vsebujejo višje stopnje živega srebra kot manjše ribe, kot so sardele in sardine.

Vsak seznam superživil zagotovo vsebuje eksotično sadje. To je lahko goji jagoda, rambutan ali šipek. To sadje je morda zdravo, vendar znanstvene študije ne kažejo, da je bolj zdravo od drugih, manj eksotičnih (in zato cenejših) sadežev, kot so borovnice. Granatno jabolko na primer vsebuje elagitannine (elaginska kislina), ki imajo po mnenju nekaterih protirakave lastnosti. Toda rdeče maline, ki so verjetno prav tako okusne kot granatno seme, prav tako vsebujejo elagično kislino.

Kritika nomenklature

Znanstveniki trdijo, da je uporaba izraza »superhrana« ali »superživila« v veliki meri tržno orodje, brez korenin v akademskih raziskavah. Kljub temu se proizvajalci v veliki meri zanašajo na tržne trge in lobiste, da oblikujejo percepcijo javnosti o svojih izdelkih.

Naslednja splošna kritika uporabe izraza »superhrana« ali »superživila« je, da tovrstna predelana živila morda niso tako zdrava, kor se oglašujejo. Na primer, ko je zeleni čaj sveže skuhan, vsebuje več antioksidantov, kot zeleni čaji v komercialni proizvodnji, ki se pogosto meša z drugimi čaji in bogatimi količinami sladkorja.

Prav tako se polnozrnata žita pogosto predelajo tako, da so bolj prijetna za okus in uporabo, vendar zaradi tega manj zdrava. Na primer, instant polnozrnat oves je tako nezdrav kot pretirano predelani beli kruh.

Superživila / Superhrana Foto: Pixabay

Ker izraz »superživila« ni znanstven, lahko potrošnike zavede. Ker so ta živila označena kot »super« in »zdrava«, ljudje mislijo, da jih lahko jedo v neomejenih količinah, opozarjajo strokovnjaki.Raziskave so pokazale, da je idealna prehrana tista, ki je v veliki meri rastlinska, z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatimi živili in zdravimi živalskimi proizvodi. Superživila so lahko dober vnos v zdravo prehrano, a razumevanje prehranske vrednosti hrane, ki jo jemo, je ključnega pomena. Sami lahko namreč kaj hitro odkrijemo, da obstaja še ogromno »superživil«, tudi če jih nihče še ni označil za »super« ali »zdrava« živila.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice