Slovenski narod, družba in kultura

Čeprav je država razmeroma majhna, se v Sloveniji govori o več kot 32 različnih narečjih, ki jih lahko razvrstimo v 7 večjih narečnih segmentov. Raznolikost jezika je posledica vplivov sosednjih držav, pa tudi gorske narave države, kar je privedlo do izoliranega jezikovnega razvoja.
Slovenščina in slovaščina dva sodobna slovanska jezika, katerih imeni sami po sebi dobesedno pomenita »slovanska«. Slovenščina je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Kultura v Sloveniji: Vloga religije
Več kot polovica prebivalstva je rimokatolikov, čeprav je v Sloveniji uradno registriranih približno 50 verskih skupin ali sekt. Urad za verske skupnosti vodi seznam aktivnih verskih skupnosti. V bližini madžarske meje prebiva veliko število evangeličanskih luteranov. Tisti, ki se imenujejo katoliški, so zelo raznoliki, zelo malo se jih drži vseh cerkvenih pravil. Pravzaprav je večina precej selektivna glede svojih vidikov in pogosto združuje svoja verska prepričanja s posvetnimi verovanji.
Kljub sekularizmu številnih ljudi so mnogi državni prazniki tudi verske narave.

Kultura v Sloveniji: Družina
Družina je v središču družbene strukture, vendar se to sčasoma spreminja. Še pred desetletjem je bilo mogoče najti več generacij, ki živijo skupaj; dandanes pa ne odhajajo samo mladi, ampak se družine razselijo zaradi selitve v urbana središča. Kljub temu ostaja sama družina močna.
Slovenski občutek za dom je tudi zelo močan. Kadar Slovenci ne delamo, se praviloma lotimo domačih dejavnosti, kot so vrtnarska opravila ali prenove. Svoj dom in okolico vidimo kot podaljšek sebe. Ljudje v Sloveniji skrbimo za čistočo pred svojim pragom, da ulice ostanejo brez odpadkov in da so parki dobro vzdrževani.
Kultura v Sloveniji: Policentrična kultura
Slovenija ima policentrično kulturo. To pomeni, da so kulturne ustanove precej enakomerno porazdeljene – vir financiranja prihaja predvsem iz vlade (kar dve tretjini vsega financiranja) in v veliko manjši meri iz lokalnih skupnosti ali občine.
Kultura pri spoznavanju
Kultura v Sloveniji: Srečanje in pozdrav
- Ko prvič srečamo nekoga, se najpogosteje pozdravimo s stiskom roke in pozdravnim nasmehom. Med postopkom pozdrava je običajno vzdrževati stik z očmi.
- Bližnji prijatelji in družina se lahko dvakrat poljubijo na obraz in drug drugega objemajo.
- Poleg pozdrava se imena uporabljajo le med bližnjimi prijatelji in družino. Druge se naslavljajo z častnimi naslovi »gospa« (poročena oziroma starejša ženska), »gospodična« (mlajša neporočena ženska) ali »gospod« (moški od srednjih let naprej) in »gospodič« (mlajši moški).
- Če nekoga pozdravite na njegov rojstni dan, potem je tradicionalno, da ga poljubite trikrat – na ličnice.
Kultura v Sloveniji: Darila
- Slovenci si ob božiču in rojstnih dnevih izmenjujemo darila z družino in tesnimi prijatelji.
- Bolj verni Slovenci praznujejo tudi god – njihov dan (datum rojstva svetnika, po katerem so poimenovani).
- Slovenska kultura je kultura, v kateri šteje misel, tako da strošek darila ni pomemben.
- Če smo povabljeni na večerjo v slovensko hišo, je praksa, da se domačinom prinese cvetje in steklenico vina. Darila naj bodo lepo zavita; pravih barvnih prepovedi ni.
- Darila se običajno odprejo, ko so prejeta.
Kultura v Sloveniji: Bonton
Če smo povabljeni v slovensko hišo:
- Pridemo pravočasno ali v 5 minutah po predvidenem času, saj to izkazuje spoštovanje do gostiteljev.
- Oblečemo se konzervativno.
- Običajno je, da čevlje sezujemo pri vhodnih vratih. Večina gostiteljev bo gostom ponudila copate.
- Slovenci ponavadi ločujejo svoje poslovno in osebno življenje. Zato je dobro, da ne v socialnih situacijah ne razpravljamo o poslih.
- Domačin pri odhodu, goste običajno pospremi do avtomobila.
Poslovni protokol v Sloveniji

Kultura v Sloveniji: Spoznavanje ljudi
- Slovenci smo nekoliko zadržani in se morda sprva ne zdimo prijazni do ljudi iz neformalne kulture. Zadržanost hitro izgine, ko se vzpostavi odnos.
- Stisk roke na začetku in na koncu sestankov. Običajno je, da se najprej rokujemo z ženskami.
- Roka naj bo čvrsta, stisk pa samozavesten.
- Med pozdravom ohranimo neposreden očesni stik.
- Strokovni ali akademski naslovi se običajno uporabljajo s priimkom, saj označujejo osebni dosežek.
- Če nekdo nima poklicnega ali akademskega naziva, s priimkom uporabimo častne naslove »gospa« ali »gospod«.
- Obstaja trend, da se hitro preide k uporabi imen. Kljub temu je dobro počakati, dokler slovenski kolega ne priporoči prehoda na »tikanje«.
- Po predstavitvah se vizitke izmenjujejo brez formalnega obreda.
Kultura v Sloveniji: Komunikacijski slog
- Slovenci smo egalitarni, vendar je zanimiv naš naravni slog komuniciranja. Hkrati pa slovenska policentričnost pomeni, da smo pripravljeni svoj komunikacijski slog prilagoditi osebi, s katero se pogovarjamo.
- Poslovne odločitve pogosto temeljijo na osebnih občutkih druge osebe. Zato je dobro, da se preživi čas v gradnji odnosov.
- Slovenci občudujemo skromnost in ponižnost pri poslovnih sodelavcih. Ne maramo ljudi, ki se hvalijo s svojimi dosežki.
- Slovenci smo po naravi mehki in pri pogovoru ne dvigujemo glasu. Prav tako smo vljudni in spoštljivi do drugih. Govornika ne prekinjamo, raje počakamo, da pride naš čas za besedo.
- Čeprav imamo Slovenci dober smisel za humor, ne razumemo vedno črnega humorja.
Kultura v Sloveniji: Poslovna srečanja
Sestanki se običajno začnejo po krajšem družabnem klepetu. Čeprav kultura temelji na odnosih, ni klasična, Slovenci raje poslujemo tistimi, ki jih poznamo in jim zaupamo. Ob prvem srečanju se to obdobje družbene izmenjave morda nekoliko podaljša, tako da bodo slovenski kolegi dobili priložnost, da se nekaj naučijo o osebi.
Slovenski poslovni kolegi bodo na začetku nekoliko zadržani in formalni. Lahko traja več srečanj, da se vzpostavi občutek povezanosti in sproščenega odnosa med ljudmi. Slovenska poslovna kultura je mešanica nemške učinkovitosti in italijanskega občutka za življenje; vendar ta drugi atribut ni vedno očiten. Slovencem je potreben čas, da spregovorimo, čeprav to običajno storimo, še posebej po nekaj kozarcih vina.
Postopki poslovnega odločanja pogosto temeljijo na hierarhiji, veliko odločitev pa je še vedno sprejetih na najvišjih stopnjah podjetja. Končne odločitve se ponavadi pretvorijo v celovite akcijske načrte, ki se izrecno upoštevajo.

Pri srečanju z vrstniki ali v skupinah je očitna egalitarnost Slovencev. Hierarhija je razmeroma ravna. Čeprav je ekipa mešana, se za vse člane šteje, da lahko nekaj prispevajo. S kulturo, ki temelji na strpnosti, nesoglasja temeljijo na različni interpretaciji informacij. Dejanske odločitve lahko temeljijo bolj na osebnih stališčih kot na konkretnih dejstvih.