Bo tokrat lovcem le uspelo z odstrelom odvzeti iz narave 115 medvedov?

Problematika zveri se vleče kot jara kača že kar nekaj let. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) na podlagi strokovnih priporočil izda dovoljenje za odvzem. Ena izmed nevladnih organizacij na osnovi lastnih strokovnjakov temu ugovarja. Zadeva se seli na sodišče, zveri pa se razmnožujejo in napadajo tako domače živali kot tudi ljudi. Tako se lahko Slovenija pohvali z najmanj 1000 medvedi in 200 volkovi, kar pa je bistveno prevelika populacija.

»Zadnji« zakon o interventnem odvzemu zveri sprejet lani poleti

Lansko pomlad so zveri (medvedi in volkovi) množično napadali domače živali in tudi ljudi. O tem, kako se je takrat vlada odzvala na to, ni treba opominjati. So pa kmetje jasno pokazali, kaj si mislijo o tem, in organizirali kar nekaj protestov, največjega v Velikih Laščah.

20. junija 2019 je bil sprejet Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave (ZIOMVN), ki je za obdobje od uveljavitve zakona do 30. aprila 2020 predvidel odvzem 175 medvedov iz narave in v času do 30. septembra 2020 odvzem 11 volkov.

Ustavno sodišče RS je 9. aprila 2020 Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19) razveljavilo. Tako so kmetje postali ujetniki določenih nevladnih organizacij, financiranih iz državnega proračuna, in nejasnih postopkov med izvršilno in zakonodajno oblastjo.

Branko Tomažič podal pobudo v državni svet

26. februarja 2020 je državnik svetnik iz vrst SLS Branka Tomažiča podal pobudo za predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave, po kateri bi med majem in koncem aprila prihodnje leto predvidoma lahko odstrelili 220 rjavih medvedov, med majem in koncem januarja prihodnje leto pa 30 volkov. Predlog novele poleg povečanja odstrela podaljšuje tudi obdobje predvidenega odstrela do konca januarja oz. aprila prihodnje leto. Državni svet RS je predlog sprejel.

Po vzoru Nemčije predlog novega zakona, na osnovi preteklih izkušenj, med drugim tudi določa, da se odstrel volkov prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini, kadar se škoda z napadi volkov ponovi manj kot en kilometer od prvega škodnega dogodka.

V nadaljevanju je predlog zakona določil, da se lahko nemudoma odstreli več volkov oziroma po potrebi celoten trop, če se kljub odstrelu posameznih volkov škoda še dodatno ponovi z napadi volkov manj kot en kilometer od prvega škodnega dogodka.

A potem ko je ustavno sodišče razveljavilo prvi interventni zakon, Državnemu svetu RS ni preostalo drugega, kot da je predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave umaknil. A problem ostaja.

ARSO izdal novo dovoljenje za odvzem medvedov

V zadnjem mesecu smo bili priča kar nekaj napadov tako na domače živali kot na ljudi. Kmetje poročajo o tem, da zveri ne ustavi nobena ograja, prav tako ne psi. Dober mesec nazaj pa je medvedka napadla nič hudega slutečega pohodnika, ki ji je sicer ušel, a doma padel v nezavest.

Agenciji Republike Slovenije za okolje ni prestalo drugega, kot da pripravi novo dovoljenje za odvzem medvedov. 11. junija 2020 je ARSO na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 115 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos).

Dovoljenje velja do konca meseca septembra 2020 na več območjih v Sloveniji, ki so bila določena glede na lokalno povečane gostote naseljenosti medvedov in glede na konflikte, ki jih medvedi povzročajo. Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije.

Odstrel bodo izvedle lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom.

Svojo odločitev so podkrepili z besedami, da se populacija medveda v Sloveniji trenutno ne regulira sama, zato pričakujejo, da bi se brez posega v populacijo znatno povečevalo število medvedov in posledično tudi število »konfliktov« med človekom in medvedom.

Alternativne rešitve ni

Po mnenju ARSO druge možnosti, kot so na primer odstranitev medveda z določenega območja, odlov in preselitev osebka na drugo mesto v naravi, sterilizacija in zadrževanje v ujetništvu, niso sprejemljive in zadovoljive.

Večina preseljenih medvedov v Sloveniji, ki so jih opremili s telemetričnimi oddajniki, se je vrnila na mesto odlova. Odlov živih živali in zapiranje le-teh v ujetništvo ni sprejemljiva in zadovoljiva možnost, saj takšno ravnanje ne bi imelo pozitivnega učinka za ohranitev populacije. Posledice sterilizacije osebkov v naravnem okolju so nepredvidljive in lahko škodujejo populaciji medveda.

Različni ukrepi varovanja premoženja, s katerimi naj bi dosegli zmanjševanje škod na premoženju ljudi, ki jih povzroči medved, se v Sloveniji načrtno izvajajo že več let. A kljub temu niso povsod enako učinkoviti, ponekod medveda ne ustavi nič, prav tako se človeka ne boji.

Medvedov je vsako leto več

Z raziskavami v letu 2015 je bila v Sloveniji ocenjena minimalna letna številčnost populacije na 599 osebkov, maksimalna pa na 711 osebkov. Zaradi nasprotovanja različnih nevladnih organizacij je bila spomladanska, torej najvišja letna ocena števila medvedov za leto 2018 na podlagi rekonstrukcijske populacijske dinamike medveda ocenjena na 975 osebkov (875 – 1130 osebkov).

Za leto 2020 ta ocena znaša 990 osebkov (860 – 1120 osebkov), kar pa močno presega število, ki bi še bilo obvladljivo. Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in se ob predvidenem odvzemu iz narave z odstrelom tudi v prihodnosti ne bo zmanjševalo.

Gostota poseljenosti medveda je v dinarskem delu Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu (v delih območja presegajo 0,5 osebka/km2). Pred 10–15 leti so bile visoke gostote poseljenosti medvedov predvsem v velikih strnjenih gozdnih kompleksih srednje in južne Slovenije (Snežniško-Javorniški masiv, del Krimskega pogorja in Menišije, Kočevski rog, Goteniški Snežnik). Na teh območjih (z izjemo Javornikov) se gostote v zadnjih letih niso bistveno spremenile.

V zadnjem desetletju se je gostota poseljenosti spremenila, zlasti se je povečala na območju med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem z značilno gozdno-kmetijsko krajino in veliko gostoto naselij (0,3/km2) in je primerljiva z gostoto poseljenosti medveda v strnjenih gozdnih masivih Snežnika in Javornikov ter je večja kot na Kočevskem.

Mogoče so medvedi nevladnim organizacijam »ljubki«, a ob še enem letu, ko bodo lovci imeli zavezane roke pri odvzemu, lahko pričakujemo obiske medvedov tudi v večjih urbanih naseljih. Medvedi so globoko posegli v naš svet.