Napadi zveri vse pogostejši, ARSO brez sredstev za povračilo škode, NVO pa blokirajo vsak odvzem zveri

Kot da še ni dovolj to, da bije bitko s covidom-19 ter da narava ni ravno »prijazna« s svojimi pojavi, se na podeželju ukvarjajo s povečanim številom napadov na zveri. Podobno poročajo tudi iz Nemčije, kjer se je število napadov volka povečalo za 40 odstotkov (ubitih je bilo že 2894 živali). Sekretar nemškega združenja kmetov Bernard Kruesken zavrača očitke, da bi bili kmetje sami krivi za to, ter poziva oblast, naj nadzorujejo število volkov.

V Sloveniji kljub pogostejši uporabi t. i. samozaščitnih ukrepov število napadov zveri raste. Še lani so  največji očitki leteli na kmete in podeželane, češ da so sami krivi za povečano število napadov zveri na drobnico, ker ne uporabljajo samozaščitnih ukrepov, a se je letos pokazalo, da je zver močnejša od tega, na kar so kmetje in podeželani vseskozi opozarjali.

Največ napadov v severni Primorski

V prvi polovici letošnjega leta so po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v Sloveniji zabeležili 160 (lani 121) napadov zveri na drobnico, od tega je bil v 108 (lani 84) primerih povzročitelj volk, v 35 (lani 24) šakal in v 17 (lani 12) primerih medved. Po navedbah kmetijsko-gozdarske zbornice je napadov letos posebej veliko na severnem Primorskem in delu Gorenjske, prav tako pa so zveri napadale na Kobariškem Stolu, Pokljuki, Starijskem vrhu, v Stari Fužini, Radovni in na Dednem polju.

Največ napadov zveri na pašne živali (drobnico in govedo) je bilo letos na kočevsko-belokranjskem območju (78), sledita Primorska (64) in Notranjska (24). Drugod po Sloveniji je bilo napadov manj.

Na severnem Primorskem in delu Gorenjske, kjer so najbolj aktivni volkovi, ki so do nedavnega bili le občasni obiskovalci, so se zaradi »zapletov« pri odvzemu in pobudah nevladnih organizacij tam volkovi naselili in so na tem območju najmanj trije tropi vokov z mladički. Kmetje na tem območju zaradi reliefa in velikih površin pašnikov, ki jih ni moč zagraditi, še težje zavarujejo svojo živino. Že spomladi so se kmetje na tem območju spraševali, ali naj zaradi volkov sploh ženejo živino v planine in puščajo, da se območja zaraščajo. S tem pa bi povečevali življenjski prostor volkovom in jim omogočali še večjo širitev. Dejansko bi volkovi potem izpodrinili človeka z zemlje.

Velike težave imajo tudi kočevski kmetje, ki pa stalno uporabljajo nadstandardno zaščito, predvsem v obliki ograj in psov. Ker je število zveri bistveno večje, kot bi smelo biti, prihaja do vse pogostejših napadov, saj zveri zaščita ne zaustavi. Letos je bilo tam tako že več kot sto napadov na živino.

Do napada letos še ni prišlo na območju Dolenje Žetine na poljanski strani Blegoša, kjer so lani pustošili volkovi.

Kmetje se pogosteje odločajo za samozaščitne ukrepe

Da pa ne pišemo in poročamo o množičnih napadih zveri, čeravno je le-teh letos bistveno več, so ponekod pripomogli tudi samozaščitni ukrepi. Napredek na tem področju je po ocenah pristojnega ministrstva velik, saj so po njihovem mnenju ravno samozaščitni ukrepi tisti, ki naj bi pripomogli k rešitvi tega problema.

Na drugi strani sicer kmetje opozarjajo, da tam, kjer je populacija zveri prevelika, noben zaščitni ukrep ne pomaga. Podobno menijo tudi na kmetijsko-gozdarski zbornici ter izpostavljajo, da se je to dokazalo pri letošnjih napadih na Kočevskem. Kmetijsko-gozdarska zbornici opozarja še, da državna sredstva ne pokrijejo vseh stroškov.

ARSO brez denarja, še vedno pa se ne ve, kaj bo z odvzemi zveri

Že v juniju smo poročali, da je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) razpoložljiva sredstva za povračilo škode do 16. junija 2020 že porabila. Samo do takrat so obravnavali že 34 škodnih primerov po medvedu in 81 škodnih primerov po volku ter izplačali 69.000 evrov za nastalo škodo. Hkrati pa jim je ostalo za okoli 120.000 evrov nerešenih zahtevkov, 73 zahtevkov po volku in 31 po medvedu. Od tega 20.000 evrov za nastalo škodo po medvedu. Na ministrstvu še vedno čakajo rebalans proračuna za letos, v okviru katerega bodo skušali iskati rešitve.

Koliko je bilo od takrat do danes že vloženih zahtevkov za odškodnino, še ni znano, a glede na poročanje kmetov in podeželanov, ki se soočajo s povečanim številom napadov zveri, bo ta številka ob koncu leta pretresljiva. Zgolj za občutek, v celotnem lanskem letu je bilo po podatkih zavoda za gozdove obravnavanih skupno 826 škodnih primerov po volku in medvedu, skupna ocenjena vrednost škode pa je bila dobrih 412.000 evrov.

Odvzem živali in zmanjšano število populacije, ki naj bi po neuradnih podatkih štela 1200 medvedov in 200 volkov, kar bistveno presega število, ki je obvladljivo, bi vsekakor bila ena in edina rešitev. A kaj, ko so odvzemi v zadnjih letih podvrženi manipulaciji nevladnih organizacij, o čemer smo v juniju že tudi pisali.

Do konca julija letos je bilo po navedbah okoljskega ministrstva iz narave odvzetih skupaj 25 medvedov, od tega 17 z odstrelom, osem iz ostalih vzrokov, kot sta povoženje in pogin, ter deset volkov, od tega štirje z odstrelom, šest izgub pa je bilo posledica ostalih vzrokov.

Agencija za okolje je sicer junija letos, ko je zadeva postala alarmantna zaradi neprestanega vpletanja nevladnih organizacij, izdala dovoljenje za t. i. kvotni odvzem 115 medvedov, ki velja do konca septembra letos na več območjih v državi, določenih glede na lokalne povečane gostote medvedov in konfliktov, ki jih medvedi povzročajo.

Kot pričakovano so bile na to dovoljenje vložene pritožbe, o katerih mora ministrstvo še odločiti, odvzema pa žal na podlagi tega dovoljenja ni bilo. Glede na to, da ARSO nima denarja za povračilo škode in da so večni zaviralci nevladne organizacije, hkrati pa tudi pristojno ministrstvo ravno ne slovi po hitrih odločitvah, se upravičeno lahko sprašujemo, kdo bo oškodovanim kmetom vrnil denar za nastalo škodo.