Naprej na vsebino

Cene nepremičnin v višavah, v kratkem se obeta padec

Cene stanovanjskih nepremičnin v območju z evrom so se v prvem četrtletju medletno zvišale za pet odstotkov, kar predstavlja najvišjo rast po drugem četrtletju leta 2007. Jeseni se že pričakuje padec.

Kot ugotavlja Eurostat, ukrepi za zajezitev pandemije v evroobmočju niso negativno vplivali na cene stanovanjskih nepremičnin.

V primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem so se stanovanjske nepremičnine v državah z evrom v povprečju namreč podražile za 0,9, v EU pa za 1,2 odstotka, kažejo nedavno objavljeni podatki.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, so na letni ravni najvišje stopnje rasti beležili Luksemburg (+14 odstotkov), Slovaška (+13,1 odstotka) in Estonija (+11,5 odstotka). Cene so upadle le na Madžarskem (-1,2 odstotka).

Na četrtletni ravni so imele najvišje rasti Portugalska (+4,9 odstotka), Estonija (+4,8 odstotka) in Slovaška (+4 odstotki), največje padce pa Malta (-4,3 odstotka) in Madžarska (-1,1 odstotka).

Slovenija je medletno beležila 5,5-odstotno rast, a trg nepremičnin v zadnjih mesecih praktično ni deloval in kot tak ni izkazoval realnega stanja. Prodaja se je sicer od marca pa do danes že znatno zmanjšala, cene pa so se v nekaterih segmentih zvišale tudi za pet odstotkov, piše statistični urad.

V primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem so se stanovanjske nepremičnine v državah z evrom v povprečju namreč podražile za 0,9, v EU pa za 1,2 odstotka. Vir slike: F.Muhamman, Pixabay

Previdnost kupcev

Transakcije v prvih mesecih leta so bile po večini sklenjene že pred obdobjem pandemije, zato nekoliko pokvarijo pravo sliko trga. Banke zdaj že poročajo o ogromnem številu vlog za odlok plačila, novih kreditov pa je malo. Poznavalci nepremičninskega trga pravijo, da kupci nepremičnin zdaj predvsem potrpežljivo čakajo na velike spremembe in zgolj spremljajo gibanje cen, nakupov pa je zato manj.

Zaradi nejasne prihodnosti se ljudje redkeje odločajo za dražje nakupe, kot so nepremičnine in avtomobili. Če prebivalstvo nima jasne slike prihodnosti in zagotovitve zaposlitve prihodnje leto se namreč poveča previdnost. Tako se poveča nadzor na lastno porabo, na splošno so vsi nakupi previdnejši.

Poletni padec prodaje in jesensko nižanje cen

Čeprav so se cene zvišale pa se je dejanska prodaja nepremičnin v prvem četrtletju zmanjšala kar za četrtino. Če je še lansko zadnje četrtletje bilo prodanih 3565 nepremičnin, se je ta številka zmanjšala na 2857. Zaradi manjšega obsega prodaje se je nepremičninski trg v prvem četrtletju zmanjšal za 70 milijonov evrov.

Pri padcu prodaje gre tudi za posledico odloka o ustavitvi aktivnosti na nepremičninskem trgu, ki je zaradi epidemije začel veljati marca letos. Zaradi manjšega obsega prodaje se je nepremičninski trg v prvem četrtletju zmanjšal za 70 milijonov evrov, od prejšnjega četrtletja, kar je najmanj po letu 2018.

Dodaten padec prodaje je pričakovati tudi v prihodnjih mesecih, cene pa se bodo na to predvidoma odzvale pozno jeseni, ko več ne bodo veljali interventni zakoni za blažitev posledic pandemije. Slednje bo razgalilo posledice pandemije in temu primerno se bodo morale prilagoditi tudi cene nepremičnin.

Nižje tudi poslovne nepremičnine

Slednje potrjujejo tudi rezultati nedavne ankete, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s podjetjem NAI Significa izvedla med 20. majem in 15. junijem, sodelovalo pa je 272 podjetij iz predelovalnih in storitvenih dejavnosti.

Med vprašanimi jih 74 odstotkov pričakuje, da se bodo prodajne cene poslovnih nepremičnin letos znižale. V povprečju ocenjujejo, da bo padec 9,1-odstoten. Pri tem jih 63 odstotkov pričakuje padec za med pet in 10 odstotkov, 18 odstotkov vprašanih pa padec za med 15 in 25 odstotkov. 17 odstotkov anketiranih pričakuje, da se cene ne bodo spremenile, dva odstotka pa jih pričakuje petodstotno rast.

Glede najemnin jih 73 odstotkov pričakuje, da se bodo cene najema znižale, in sicer v povprečju pričakujejo 7,9-odstoten padec. Pri tem jih več kot tri četrtine pričakuje znižanje za pet do 10 odstotkov in 17 odstotkov znižanje za 15 do 25 odstotkov. 22 odstotkov vprašanih sprememb ne pričakuje, pet odstotkov pa jih pričakuje rast za pet do 15 odstotkov.

Sicer 65 odstotkov vprašanih podjetij posluje v lastnih prostorih, 21 odstotkov prostore najema, 13 odstotkov pa jih kombinira najem in lastništvo poslovnih prostorov. 24 odstotkov vprašanih lastne prostore oddaja tudi v najem.

Načrti podjetij glede poslovnih prostorov se zaradi epidemije pri večini niso spremenili. Pred izbruhom epidemije je za leto 2020 in 2021 35 odstotkov vprašanih načrtovalo spremembo velikosti poslovnih prostorov, večinoma so načrtovali širitev.

Slovenija je medletno beležila 5,5-odstotno rast, a trg nepremičnin v zadnjih mesecih praktično ni deloval in kot tak ni izkazoval realnega stanja. Vir slike: Valentin J-W, Pixabay

Kljub epidemiji in napovedanemu krčenju gospodarstva 58 odstotkov vprašanih ni spremenilo svojih načrtov v zvezi s poslovnimi prostori. 37 odstotkov anketiranih podjetij se bo kljub epidemiji širilo, vendar bo širitev manjša od predvidene. Pet odstotkov pa jih predvideva, da bodo trenutne prostore krčili bolj, kot so načrtovali.

67 odstotkov podjetij v prihodnjem letu ne načrtuje prodaje ali oddaje lastnih nepremičnin, kar po mnenju GZS »nakazuje, da epidemije po vsej verjetnosti ne bo bistveno vplivala na obseg poslovnih prostorov in s tem na trg nepremičnin«.

Od sodelujočih je le eno podjetje odgovorilo, da bi svojo nepremičnino prodalo za vsako ceno, in le eno, da bi nepremičnino oddalo za vsako ceno. Od podjetij, ki bi nepremičnino prodala, bi jih pet odstotkov to storilo le, če bi bila ponujena cena res visoka. Ostala bi nepremičnino prodala ali oddala po tržni ceni.

V prihodnjem letu 26 odstotkov vprašanih načrtuje, da bodo kupili ali najeli kakšno poslovno nepremičnino. Pri tem bi le po štirje odstotki anketiranih nepremičnino kupili ali najeli po tržni ceni, ostala bi se za to odločila le, če bi bila cena oziroma najemnina res nizka. Strokovnjaka za izvedbo nepremičninskega posla bi najelo 37 odstotkov vprašanih.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice