Pripravljajo se konkretne spremembe v državi

Strateški svet za debirokratizacijo je za vlado pripravil nabor predlogov ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju.

Strateški svet za debirokratizacijo je v sredo na novinarski konferenci javnosti razkril predloge ukrepov – teh je samo na davčnem področju 28, na okoljskem pa 30 -, ki jih je v torek predstavil koalicijskim poslancem. Ukrepe bo sedaj preučilo še ministrstvo za finance.

Predsednik sveta Ivan Simič meni, da bi vsaj del predlogov lahko sprejeli do konca leta, nekateri, tehnološko in informacijsko bolj zapleteni, pa bi lahko zaživeli s 1. aprilom prihodnje leto.

»Pazili smo, da bi bilo proračunskega izpada čim manj, vendar menimo, da bi z nekaterimi spremembami lahko pridobili kvečjemu več prihodkov,« je dejal Simič.

Preberite tudi:

Sonja Šmuc: Ponovnega zaprtja države si enostavno ne moremo privoščiti

Birokracija v Sloveniji upočasnjuje nujne projekte?

Davčno področje

Največ zanimanja je na predstavitvi požel predlog uvedbe socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov. »Če hočemo uvesti kapico, mora biti meja taka, da bo sprejemljiva za vse,« je pojasnil Simič.

Po predlogu Sveta naj nad tem zneskom ne bi obračunavali prispevkov za socialno varnost, kar pomeni, da bo višja osnova za odmero akontacije dohodnine, iz tega pa sledijo tudi višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine.

Poleg tega Svet predlaga tudi ukinitev luksuznega davka pri motornih vozilih in uvedbo šestega dohodninskega razreda z davčno osnovo nad milijon evrov, pri katerem bi bila stopnja obdavčitve deset odstotna. Predlagani dodatni dohodninski razred bi lahko imel pozitiven vpliv na tiste, ki se zaradi visokih zaslužkov v tujini odločijo za selitev iz Slovenije, s tem pa svet cilja predvsem na športnike, ki sklepajo »dobre pogodbe«.

Na področju kriptovalut predlagajo 20-odstotno obdavčitev dobičkov. Za osnovo bi po predlogu sveta vzeli razliko med vrednostjo nakupa kriptovalute in izplačilom na račun. »Zaenkrat dajmo obdavčiti tisto, kar lahko,« je dejal Simič.

Svet predlaga, da se rok, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, skrajša z 20 let na 15 let. V času okrevanja po koronski krizi pa bi bil to po njegovem mnenju pozitiven ukrep.

Želijo si znižanja stopnje davka od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, pri oddajanju nepremičnin v najem pa zvišanje normiranih odhodkov s 15 na 30 odstotkov in znižanje stopnje dohodnine s 27,5 na 25 odstotkov. Čim prej je treba uvesti tudi enoten davek na promet nepremičnin.

»Predlagamo zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5 odstotka na en odstotek, ter zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci namenili za donacije, in sicer na 20 odstotkov,« je naštel.

Pri samostojnih poklicih bi izenačili datum plačila akontacije dohodnine, ki je danes do 10. v mesecu in plačila prispevkov za socialno varnost, ki je do 20. v mesecu. Predlog je, da bi bil novi rok plačila bil do 20. v mesecu za obe obveznosti. Ukinili bi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri prihodkih do 100.000 evrov in znižali odstotek normiranih odhodkov. Splošno dohodninsko davčno olajšavo bi zvišali s 3500 na 4000 evrov.

Med drugim predlagajo tudi uvedbo aplikacije, ki bi omogočila boljši pregled ter takojšnjo izdajo odločbe ob prijavah dividend in obresti iz tujine, ter poenostavitev pri izračunu potnih stroškov na delo, in sicer v višini 10 centov na kilometer. S tem bi odpravili predvsem administrativno delo.

Predlagajo še informativni mesečni obračun DDV, uvedbo enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke ter uvedbo enega obrazca rek za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb.

Poleg tega želi strateški svet za debirokratizacijo upokojencem omogočiti, da po upokojitvi, če to želijo, lahko še naprej delajo in lahko poleg plače, od katere se obračunavajo vsi davki in prispevki, prejemajo tudi celotno pokojnino. Datum izplačila plač v državni upravi bi premaknili s 5. na 15. dan v mesecu.

Poenostavljeni predlogi so našteti spodaj:

1. Uvedba enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke.
2. Uvedba enega REK-obrazca za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb.
3. Oddaja enega REK obrazca mesečno za vse vrste dohodkov.
4. Informativni mesečni obračun DDV.
5. Skrajšanje roka, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, iz 20 let na 15 let.
6. Znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala iz 27,50 % na 25,00 %.
7. Oddajanje nepremičnin v najem – odprava uveljavljanja dejanskih stroškov, zvišanje normiranih odhodkov iz 15,00 % na 30,00 % in znižanje stopnje dohodnine iz 27,50 na 25,00 %.
8. Izenačitev datuma plačila akontacije dohodnine in socialnih prispevkov pri samostojnih poklicih.
9. Ukinitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri prihodkih do 100.000 evrov in znižanje odstotka normiranih odhodkov.
10. Zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave s 3500 na 4000 evrov.
11. Omejitev obračunavanja socialnih prispevkov za osebne prejemke nad bruto 6000 evrov.
12. Sprememba pri načinu pokrivanje izgube v obračunu DDPO pravnih osebah (mikro in majhnih) in v davčnih obračunih pri tistih, ki opravljajo samostojno dejavnost (s. p. in ostali), tako da se izguba iz preteklih let lahko pokriva v celoti oziroma v višini davčne osnove.
13. Takojšnja izdaja odločbe ob prijavah dividend in obresti iz tujine.
14. Predlagamo ukinitev zmanjšanja davčne osnove za 1000 evrov od obresti prejetih na denarne depozite pri bankah in hranilnica.
15. Poenostavitev pri obračunu potnih stroškov za prevoz na delo in z dela.
16. Na področju kriptovalut in dobičkov ustvarjenih s kriptovalutami predlagamo uvedbo 20,00 % davka (dohodnine) na ustvarjeni dobiček po FI-FO metodi.
17. Obdavčitev izplačil iz družinskih skladov v tujini z 20,00 % davkom (dohodnino).
18. Uvedba novega šestega dohodninskega razreda z 10,00 % davčno stopnjo za dohodke oziroma davčno osnovo nad 1.000.000 evrov.

1. Zmanjšanje davka na motorna vozila (DMV), oziroma črtanje 6.aa člena veljavnega Zakona o davku na motorna vozila.
2. Zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5 % na 1,0 %.
3. Zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci (pravne osebe in tisti, ki opravljajo dejavnost) namenili za donacije, in to z 0,30 % + 0,20 % na 20 %.
4. Čim prej uvesti en davek na promet nepremičnin, ki naj zamenja obstoječo obdavčitev nepremičnin s tremi davki oziroma nadomestili.
5. Upokojencem omogočiti, da po upokojitvi, če to želijo, lahko še naprej delajo in lahko poleg plače, od katere se obračunavajo vsi davki in prispevki, prejemajo tudi celotno pokojnino.
6. V primeru spornih odločitev v fazi davčnih postopkov omejiti samostojnost finančnih inšpektorjev in del odločanja v davčnem postopku prenesti na direktorje finančnih uradov.
7. Izvesti poenostavitev pri obračunavanju prispevkov delojemalca in delodajalca in to na ta način, da se ti prispevki združijo.

Po novem bi se socialni prispevki od plače obračunavali na naslednji način:

• Ko zaposleni izpolni zakonske pogoje za upokojitev mu avtomatsko preneha delovno razmerje in avtomatsko se upokoji, nato pa se lahko z delodajalcem sporazumno dogovorita za nadaljnje delo oziroma zaposlitev.
• Boljša dostopnost do zaposlenih v času uradnih ur.
• Premik datuma izplačila plač v državni upravi iz 5. v mesecu na 15. v mesecu.

Gospodarsko področje

Na področju gospodarstva predlagajo avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi. »Z matično številko podjetja se izkažemo in na mestu so vsi dokumenti. Želimo tudi zagotoviti vodenje podatkov o poslovnih subjektih v enem registru,« je dejal Simič.

Med predlogi je naštel tudi poenostavitev dela od doma in refundacije bolniških nadomestil ter uvedbo zlate vizumske sheme za tujce, ki bi jo lahko tisti, ki želijo slovensko državljanstvo, dobili z naložbo določenega zneska, recimo več kot enega milijona evrov.

Poenostavljeni predlogi so našteti spodaj:

1. Avtomatizacija izpolnjevanja obrazcev v javni upravi.
2. Zagotoviti vodenje podatkov o poslovnih subjektih v enem registru.
3. Uvesti enkratno poročanje oziroma enkratno posredovanje podatkov državnim organom, ne pa da vsak organ zahteva svoje podatke (Furs, Ajpes, Statistični urad, Banka Slovenije, Spot, eDavki, eNaročanje, …).
4. Vse vloge naj državni uradniki rešijo takoj, ne pa da odgovorijo, da bodo rešili v tridesetih oziroma šestdesetih dneh in potem tudi rešijo zadnji dan ali pa celo zamudijo.
5. Poenostavitev refundacije bolniških nadomestil.
6. Delodajalcem omogočiti pridobivanje podatkov o zaposlenih pri prejšnjih delodajalcih ali da ZZZS na podlagi razpoložljivih podatkov pripravi izračun nadomestila za bolniško.
7. Poenostavitve prezapletenih postopkov v delovanju podpornih agencij (na primer AVK, ARSO, …).
8. Uvedba zlate vizumske sheme.
9. Urediti in poenostaviti delo od doma.
10. Skrajšanje in poenostavitev postopkov pridobivanja delovnih dovoljen za tujce
11. Poenostavitve pri upokojitvi in odjavi – ZPIZ naj spremeni interna navodila.
12. Ovire pri poslovanju s Fursom.
13. Inšpektorat Republike Slovenije za delo naj na svoji spletni strani objavi svoja stališča in mnenja.
14. Poenostavitev aktivnosti na točki eVEM.
15. Nepotrebno poročanje Statističnemu uradu Republike Slovenije (Surs).
16. Poenostavitve pri čezmejnem poslovanju in samodejni izpis obrazca A1.

Okoljsko področje

Številne ukrepe predlagajo tudi na področju okolja, ti pa gredo predvsem v smeri poenostavitev pri izdaji gradbenih dovoljenj in odpravo birokratskih zapletov.

Trenutno je sicer že v fazi sprejemanja gradbeni zakon in druge uredbe, ki bodo poslovanje na tem področju že poenostavile.

Poenostavljeni predlogi so našteti spodaj:

1. Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, ki je bila sprejeta julija 2020, naj bi se pozitivno vplivalo na administrativne razbremenitve.

2. Cilje administrativne razbremenitve uresničuje tudi osnutek novega Gradbenega zakona (pojem manjše rekonstrukcije, začasni objekt so začasna skladišča, investitor lahko na lastno odgovornost začne gradnjo že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, odpravljajo se ovire pri legalizaciji objektov, za enostanovanjske stavbe legalno zgrajene pred 2018 se uvaja fikcija obstoja uporabnega dovoljenja, za druge pa enostavnejši postopek, …)

3. V osnutku novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) so predlagane nekatere ključne spremembe, s katerimi se bodo odpravile administrativne ovire, ki bodo pospešile sprejemanje prostorskih aktov.

4. Legalizacijske določbe v osnutku Gradbenega zakona  so napisane tako, da bo dokazovanje obstoja stavbe in druge pogoje lažje dokazati.

5. Poenostavitev vročanja, saj se bo vročanje izvajalo preko sistema e-graditev in ne več dolgotrajno osebno vročanje.

6. Predlaga se rešitev, da posamezni mnenjedajalci pridobijo gradivo digitalno – objavljeno na enotnem portalu. Tako vsi mnenjedajalci odločajo o istem gradivu.

7. Predlaga se poenostavitev izdaje gradbenih dovoljenj. Osnutek gradbenega zakona naj bi vseboval rešitve, ki sledijo cilju poenostavitve , kjer je to mogoče.

8. Nujno je potrebno spoštovanje in upoštevanje zakonsko predpisanih rokov v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Naj se šteje, da je gradbeno dovoljenje izdano, če upravni organ v 60 dneh od popolne vloge, katere dopolnitev se lahko zahteva v roku 15 dni od prejema vloge, ne izda gradbenega dovoljenja.

9. Predlaga se pospešitev in poenostavitev postopkov pridobitve pravice graditi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo in obnovo linijske komunalne infrastrukture. V osnutku gradbenega zakona bo to rešeno tako, da se kot popolna vloga šteje tudi taka, kjer investitor še nima vseh dokazil o pravici graditi. To lahko uredi v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

10. Ureditev inšpekcijskega ukrepa odklopa legalnega objekta. To pomeni, da v primeru, ko je nelegalen objekt priključen na legalen objekt, se izključi le nelegalen objekt, ne pa tudi legalen objekt.

11. Vzpostavitev elektronskega poslovanja na področju prostorskega načrtovanja, graditve in evidentiranja nepremičnin.

12. Manjka možnost spreminjanja prostorskih aktov po skrajšanem postopku.

13. Že leta prihaja do težav pri prevzemu komunalne odpadne embalaže s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, nastajajo požarne in okoljevarstvene težave, uporabniki pa vse to neupravičeno plačujejo.

14. Ureditev sistema obratovalnega monitoringa odpadnih vod v skladu z zahtevami zaključkov BAT in prakso v drugih državah – priznavanje lastnega monitoringa.

15. Skrajšanje postopkov za pridobitev soglasij za gradnjo poslovnih objektov (zlasti ARSO).

16. Na področju izdajanja gradbenih dovoljenj nastajajo vedno večji zaostanki, saj nekateri postopki trajajo tudi po dve aleti in več.

17. Predlaga se podaljšanje roka za legalizacijo, ki sedaj znaša pet let, s čimer naj bi se razbremenile upravne enote.

18. Za destimuliranje nedovoljenih gradenj bi kazalo razmisliti o predlogu, da bi bila možnost priključitve na osnovno komunalno infrastrukturo (elektrika, voda), pogojevana z uporabnim dovoljenjem..

19. Razlastitve za občine naj bodo zakonsko urejene na enak način kot za državno infrastrukturo.

20. Molk organa naj se veže na strinjanje z dokumentacijo, ki je bila podana v obravnavo.

21. Odpraviti dolgotrajno pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora pri spreminjanju OPN ali sprejemu OPPN, sa je na mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter mnenje Direkcije za vode čaka tudi po devet mesec.

22. OPN in OPPN naj se razbremenita vseh vsebin, ki jih pokriva področna zakonodaja nosilcev urejanja prostora. Če bi se zakonodaja ustrezno izvajala, potrebe po prepisovanju v prostorske akte ne bi bilo.

23. Predlaga se zoženje priobalnega pasu iz sedanjih 15 metrov na 5 metrov, saj je v preteklosti znašal 2 metra.

24. Predlaga se sprememba metodologije za izračun omrežnin. Sedaj je določeno, da je cena omrežnine odvisna od zmogljivosti priključka oziroma premera vodomera. Veliko jih ima vgrajene vodomere večjih velikosti zaradi zagotavljanja varnosti s hidranti.

25. Predlaga se pospešitev sprejemanja uredb o določitvi varstvenih pasov. Varovanje vodnih virov je prešlo iz lokalnega na državni nivo, a pristojno ministrstvo uredbe sprejema prepočasi, lokalni odloki pa zaradi tega  niso več operativni.

26. Omogočiti izrabo geotermalne vode v Pomurju – gre za prestrogo izvajanje zakonodaje na osnovi izračuna letnega emisijskega deleža toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, kljub temu, da uporabniki geotermalne energije v Pomurju dosegajo dosti nižje mejne vrednosti toplote.

27. Odpraviti je potrebno birokratske ovire pri gradnji malih HE, to pomeni odpraviti neustrezne kriterije za za pridobitev vodne pravice, posodobiti pravila in na ta način bo izkoriščeno več kot 50 % še vedno neizkoriščenega hidropotenciala Slovenije.

28. Predlaga se ukinitev poročanja o odpadkih na ARSO, kateremu se poroča enkrat letno.

29. Predlog za ukinitev okoljevarstvenega dovoljenja za obrate manjšega tveganja, katerega pa ministrstvo ne podpira, saj ukinitev ne bi pomenila debirokratizacije ob ohranjeni zahtevi izdelave varnostne dokumentacije, kar je skladno z direktivo SEVESO.

30. Predlog poenostavitve postopkov za pridobitev okoljevarstvenih soglasij, okoljevarstvenih in gradbenih dovoljenj.