Naprej na vsebino

Sonja Šmuc: Ponovnega zaprtja države si enostavno ne moremo privoščiti

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju, ko so bili ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 na vrhuncu, glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 13 odstotkov. Slovenija je tako – kot večina drugih držav po svetu – tehnično pristala v recesiji.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je na novinarski konferenci o ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19 v gospodarstvu povedala, da v prvem valu epidemije zaradi dobrega preventivnega dela, kjer je pohvalila tako državne inštitucije kot podjetja in zaposlene, v nobenem od podjetij ni prišlo do večjega izbruha okužbe, poroča STA. Za morebitni drugi val na GZS pričakujejo, da bo treba ukrepe izvajati še naprej, a hkrati tudi upajo, da bodo ti taki, da bodo v čim manjši meri ovirali delo in življenje.

Zaradi epidemije je v zadnjih mesecih bruto domači proizvod v Sloveniji padel za tretjino, a to po besedah Sonje Šmuc »ni nič posebnega, saj je tako povsod v Evropi«. Za letos GZS pričakuje od 10- do 15-odstotni padec prodaje, kar pa je nekoliko manj kot so pričakovali. »Negotovost je še visoka, a so obeti boljši, saj indeks gospodarske klime raste, tudi optimizem se veča,« je dejala.

Tudi predsednik OZS Branko Meh je opozori, da se gospodarstvu obeta katastrofa, če bo treba znova zapirati državo. »V tem primeru ne bo več čakanja na delo, ampak se bodo vsi ti znašli na zavodu za zaposlovanje,« je dodal.

Sonja Šmuc:  »Negotovost je še visoka, a so obeti boljši, saj indeks gospodarske klime raste, tudi optimizem se veča.«
Sonja Šmuc: »Negotovost je še visoka, a so obeti boljši, saj indeks gospodarske klime raste, tudi optimizem se veča.«
Vir slike: Univerza v Ljubljani

Pomembnost preventivnih ukrepov

V Sloveniji je zaposlenih več kot 800.000 ljudi, ki v delovnih okoljih preživijo vsaj osem ur, zato lahko pri njih do okužbe pride še lažje kot sicer. Bliža se tudi zima, ki prenos okužb še pospeši, je danes opozorila predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.

Študije po prvem valu epidemije so po besedah Dodič Fikfakove pokazale, da so prizadeti predvsem proizvodnja, industrija gradbeništva in trgovine. Pri tem do okužb prihaja tudi preko predmeta, ki ga obdeluje več delavcev. Pokazale so tudi, da več kot deset odstotkov delavcev, ki so se po prvem valu vrnili na delo, trpi za posttravmatsko stresno motnjo, ki pa se ni pojavila tam, kjer so imeli dobro organizirano preventivo in kjer so pri tem sodelovati tudi delavci. Zato je po njenem pomembno, da v podjetjih poskrbijo za primerne preventivne ukrepe, kot tudi, da pri njih sodelujejo delavci, ki morajo tudi razumeti, kako se morajo obnašati.

Slovenija v recesiji

BDP se je po desezoniranih podatkih na četrtletni ravni znižal za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka, je konec avgusta objavil državni statistični urad.

BDP se je znižal drugo četrtletje zapored – v prvem četrtletju je bil po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, po desezoniranih podatkih za 3,7 odstotka, na četrtletni ravni pa je upadel za 4,8 odstotka -, tako da je Slovenija tehnično v recesiji.

Zmanjšanje BDP v drugem četrtletju je bilo posledica zmanjšanja večine komponent BDP, v največji meri padca domačega trošenja, v okviru tega najbolj zmanjšanja zasebne potrošnje. Domače trošenje je nazadovalo za 12 odstotkov, od tega končno trošenje za 11,8 odstotka, bruto investicije pa za 12,8 odstotka.

Končna potrošnja gospodinjstev, ki je poleg investicij v osnovna sredstva najpomembnejša komponenta domačega trošenja, je bila v drugem četrtletju 2020 nižja za 16,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 16,7 odstotka.

Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu je upadla za 21,2 odstotka, pri tem so najbolj upadli izdatki gospodinjstev za gorivo in za storitve.

»Najmanj izraziti so bili padci izdatkov za dnevne nakupe, najbolj izrazit upad izdatkov gospodinjstev pa smo zaznali za goriva in storitve,« je v izjavi v Ljubljani dejala Romana Korenič iz statističnega urada.

Zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je bilo posledica zmanjšanja investiranja v večino osnovnih sredstev, pri čemer so se investicije v stroje in opremo zmanjšale izraziteje (za 26,2 odstotka) kot investicije v gradbene objekte (za 14,1 odstotka).

Občutno je upadlo tudi zunanje povpraševanje. Izvoz je bil v drugem četrtletju za 24,5 odstotka manjši od izvoza v enakem obdobju lani, od tega izvoz blaga za 21,9 odstotka, izvoz storitev pa za 35 odstotkov. Za približno enak odstotek kot izvoz se je zmanjšal tudi uvoz (za 25 odstotkov), pri čemer se je uvoz blaga zmanjšal za 24,4 odstotka, uvoz storitev pa za 28,2 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Tudi upad dodane vrednosti je bil občuten, in sicer najbolj v gostinstvu, največji negativen prispevek pa je imel upad v predelovalnih dejavnostih, je dejala Koreničeva.

Branko Meh je opozori, da se gospodarstvu obeta katastrofa, če bo treba znova zapirati državo. Vir slike: OZS

Brezposelnost višja

V drugem četrtletju je bilo skupno zaposlenih 1.023.200 oseb, kar je bilo za dva odstotka ali 20.706 oseb manj kot v drugem četrtletju lani. Upad zaposlenosti je bil najizrazitejši v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.

Podatki so tako potrdili okvirne napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec junija ocenil, da bi lahko padec znašal od 13 do 15 odstotkov. Iz Umarja so po objavi statističnih podatkov sporočili, da je bila poglobitev upada BDP v drugem četrtletju, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije, pričakovana, je poročal STA.

K padcu so zaradi zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti ob ukrepih za zajezitev epidemije največ prispevale storitvene dejavnosti. Padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih. Zaradi omejitev gibanja je opazno upadla potrošnja gospodinjstev. Visoka negotovost je vplivala na močan upad investicij v opremo in stroje. Zmanjšala sta se tudi izvoz in uvoz, najizraziteje v segmentu potovanj, so strnili v Umarju.

Tretje četrtletje bo boljše

V tretjem četrtletju so se razmere v gospodarstvu začele izboljševati, med drugim so boljša pričakovanja podjetij in potrošnikov. »V tretjem četrtletju tako lahko pričakujemo četrtletno izboljšanje oziroma manjši medletni padec gospodarske aktivnosti. Razmere ob prisotnosti virusa in ponovnem povečevanju števila okužb v zadnjih tednih ostajajo negotove, zato je pričakovati tudi nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti,« je dejala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Tudi Banka Slovenije je sporočila, da je bil padec BDP v drugem četrtletju pričakovano visok in da so se razmere poleti začele izboljševati. Razpoložljivi podatki, kot so poraba elektrike, davčni prihodki, nabavni indeks, zaupanje v gospodarstvu, namreč nakazujejo precejšnje okrevanje gospodarstva.

V Banki Slovenije so ob začetku krize ocenili, da bi lahko medletni padec BDP letos znašal med šest in 16 odstotkov. »Trenutne razmere v gospodarstvu kažejo, da se bo padec gospodarske rasti v letošnjem letu gibal bliže manj neugodnega scenarija, torej skladno z našo osrednjo napovedjo (-6,5 odstotka), ki smo jo predstavili junija,« so zapisali.

Ob tem so v Banki Slovenije izpostavili, da okrevanje poteka v negotovih razmerah, njegovo nadaljevanje bo v znatni meri odvisno od razvoja epidemiološke slike in odziva držav na njeno morebitno močnejše poslabšanje. »Zaradi negotovosti bodo podjetja še naprej zamikala investicije, gospodinjstva pa vztrajala pri previdnostnem varčevanju,« so ocenili.

V Sloveniji je bilo doslej za ukrepanje ob epidemiji namenjenih okoli 1,5 milijarde evrov javnofinančnih sredstev, kar je skoraj pol manj od ocen vlade ob sprejemanju ukrepov, je ocenil fiskalni svet. Po njegovih izračunih bi bila lahko gospodarska aktivnost zaradi ukrepanja letos za približno 1,5 odstotka višja kot v primeru, da država ne bi ukrepala.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice