Naprej na vsebino

Martinovanje ni povezano le z vinom

Martinovanje je praznik rodovitne jeseni. Je eno najbolj popularnih praznovanj v Sloveniji, ki je povezano z vinom oziroma kulturo vina. Martinovanje praznujemo 11. novembra in še po tem kakšen teden ali celo dva. Drugod po Evropi takšnega jesenskega praznovanja ni moč doživeti. Martinovanje je za Slovence praznik vina. Ljudski rek pravi, da bi naj v tej noči Martin ukradel mošt in prinesel vino.

Pomensko bi naj mošt predstavljal nečisto, grešno obliko novega vina. To vino je na martinovanje blagoslovljeno in zamenjano s čisto, odrešeno obliko vina. Na slovenski praznik vina pa se v resnici praznuje god sv. Martina. Kljub temu, da martinovanje in praznovanje vina drugod po svetu ni razširjeno, pa se povsod po Evropi praznuje god sv. Martina.

Preberi več:

Slovenski ljudski običaji: Martinovanje

Slovensko vino na resni preizkušnji

Za popolnoma martinovanje je priporočljivo obiskati kraj, od koder vino izvira, torej vinarje in vinograde. Martinovanje pa ne poteka le v vseh slovenskih deželah vina, ampak tudi povsod drugod po državi, od panonske ravnine, gorskih pobočij do morske obale.

Na martinovanje se ob vinu strežejo tudi tradicionalne Martinove jedi. Te se rahlo razlikujejo glede na kraj praznovanja, a je običajno gos z mlinci pripravljena za vsako martinovanje po Sloveniji. K tradicionalnim Martinovim jedem sodijo tudi pečen puran, kislo zelje, golaž iz kokoši s testeninami, ocvrt kruh in še mnoge druge jedi.

Martinovanje.
Martinovanje.
Vir slike: Photo Mix-Company, Pixabay

Največji dogodek martinovanja v Sloveniji je v Mariboru, kjer simbolično zaključijo vsa prizadevanja vinogradnikov. Tam je slovesni »krst« novega vina in prihod vinske kraljice. Običajno je Trg Leona Štuklja poln glasbenikov in stojnic z jesenskimi pridelki in dobrotami.

Dan sv. Martina

Martinovo, znano tudi kot pogreb svetega Martina, pa tudi kot stara noč čarovnic, je dan pogreba svetega Martina iz Toursa. Praznuje se vsako leto na 11. november. Praznik je bil v glavnem razumljen kot najprimernejši čas za zakol dobro rejenega, visoko kakovostnega goveda, gosi in druge živine ter konec truda jesenske setve pšenice.

Sveti Martin iz Toursa je bil rimski vojak, ki se je kasneje krstil in postal škof v francoskem mestu. Med njegovimi dejanji je najbolj odmevno to, da si je med snežno nevihto prepolovil plašč in ga delil z beračem, da bi ga rešil pred mrazom. Kasneje, še iste noči, je sanjal o Jezusu, ki je nosil razpolovljen plašč. Jezus je v Martinovih sanjah rekel angelom: »Tukaj je rimski vojak Martin, ki je zdaj kršen. On me je oblekel.« Sveti Martin je umrl 8. novembra 397 in bil tri dni kasneje pokopan.

Martinovanje – praznovanje svetega Martina

Praznično martinovanje izvira iz Francije. Kasneje se je razširilo na južne dežele, britanske otoke, Galicijo, Nemčijo, Skandinavijo in Vzhodno Evropo. Martinovanje se praznuje na dan, ko Martina častijo pri maši. Njegov dan praznuje konec agrarnega leta, glavno letno letino. Sveti Martin je bil prav tako znan kot prijatelj otrok in zaščitnik revnih.

V evropskem kmetijskem koledarju je martinovanje zaznamovano kot naravni začetek zime, v gospodarskem pa naznanja konec jeseni. Martinovanje sovpada s koncem oktave vseh svetih in časom žetve.

Pripravi se veliko kuhanega piva in vina, v tem obdobju pa se končajo tudi priprave na zimo, vključno z zakolom živali. Zaradi tega je praznik podoben ameriškemu zahvalnemu dnevu, praznovanju zemeljske blagodati in darov za ljudi. Ker pride tudi pred spokorno sezono, je martinovanje postalo kar manjši karneval, poln pogostitev, plesa in kresovanja.

V nekaterih državah se martinovanje začne ob enajsti minuti enajste ure tega enajstega dne v enajstem mesecu, torej 11. novembra ob 11:11. V drugih državah po svetu pa se praznovanje začne že na predmartinov večer, 10. novembra. Kresovi so zgrajeni in otroci po mraku na ulicah pojejo pesmi, za katere so tudi nagrajeni s sladkarijami.

Kako martinovanje praznujejo naši sosedje

Naši severni sosedje martinovanje praznujejo kot kolektivni festival. V Avstriji se ta praznik imenuje Martinloben. V festival je vključenih ogromno prireditev, vključno z umetniškimi razstavami, degustacijami vin in živo glasbo. Tudi v Avstriji je za martinovanje pripravljena tradicionalna jed in sicer pečena gos.

Največje martinovanje je v Mariboru.
Največje martinovanje je v Mariboru.
Vir slike: Free Photos, Pixabay

Martinovanje se v Avstriji praznuje enako kot v Nemčiji. V noči pred in v noči na 11. november hodijo otroci po ulicah z lučkami, ki so jih pred tem izdelali v šoli in prepevajo Martinove pesmi.  

V Italiji, predvsem na Siciliji, je november sezona vina. Na ta dan Sicilijanci jedo tradicionalne trde piškote z janežem, ki jih namakajo v izbrano belo vino. Italijani prav tako praznujejo l’Estate di San Martino ali Poletje svetega Martina, ki se tradicionalno navezuje na obdobje, ko je v začetku do sredine novembra nenavadno toplo vreme. Martinovanje se še na poseben način praznuje v vasi blizu Messine in v samostanu, posvečenem svetemu Martinu, s pogledom na Palermo onkraj Monreala.

Na Hrvaškem martinovanje zaznamuje dan, ko se mošt tradicionalno spremeni v vino. Mošt običajno velja za nečistega in grešnega, dokler ga ne krstijo in ne spremenijo v vino. Krst opravi nekdo, ki se preobleče v škofa in blagoslovi vino. Živila, ki jih tradicionalno jedo na dan, so gos in domači mlinci ali mlinci kupljeni v trgovini.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice