Svetovni dan vegetarijanstva: vegetarijanstvo za živali, okolje in ljudi

Čeprav vegetarijanstvo v letu 2020 ni nekaj novega, je splošno razumevanje vegetarijanstva dokaj slabo. Svetovni dan vegetarijanstva opozarja na njegov resnični namen, pomembnost in prednosti.

Že od leta 1977 opozarjamo na pomembnost vegetarijanstva

1. oktober so določili za svetovni dan vegetarijanstva v miroljubnih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja z namenom ozaveščanja ljudi o pomenu zmanjšanja uživanja hrane živalskega izvora. Od takrat lahko opazujemo velik porast vegetarijanstva na vseh kontinentih in vseh državah sveta.

Že Albert Einstein je zapisal, da bo vegetarijanski način življenja na fiziološki način vplival na človeški temperament in pozitivno vplival na velik del človeštva. Najpogostejši razlog za vegetarijanstvo je zavračanje krutosti nad živalmi, drugi razlogi zanj so zdravstveni, okoljevarstveni, humanitarni in ekonomski.

Preberite tudi:

Veganstvo in vegetarijanstvo: pregrešno drago ali poceni?

Iz domače kuhinje: Sezona žara – kaj pa vegetarijanci in vegani?

[RAZISKUJEMO]: Veganom je živinoreja trn v peti

Vegetarijanstvo v številkah

Osebna odločitev, da ne bomo uživali živali, ima v resnici velik vpliv tako na nas kakor na okolje, v katerem živimo. Manj uživanja mesa pomeni manj izpustov toplogrednih plinov ter manjšo porabo vode in fosilnih goriv.

Eno leto vegetarijanstva ima približno enak vpliv na okolje, kot če šest mesecev ne bi vozili avtomobila. Ne le, da je živinoreja (natančneje govedoreja) največji vir onesnaževanja na Zemlji, temveč je tudi izjemno neekonomična: za dvestogramski zrezek, ki ga zaužijemo za kosilo, žival zaužije do 2 kilograma žita, kar bi sicer zadostovalo za osem otrok, ki so žrtev lakote. 40 odstotkov svetovnega rastlinskega pridelka je namenjenega hranjenju živali, ki so nato ubite za nekaj kosov mesa.

Uravnotežena brezmesna prehrana znižuje za kar 40 odstotkov tveganj za srčnimi obolenji, obenem pa znižuje možnosti nastanka raka, diabetesa ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Zato ni nič nenavadnega, da mlajše generacije vse pogosteje izbirajo vegetarijanski način prehranjevanja; kar 25 odstotkov milenijcev naj ne bi uživalo mesa, približno 10 odstotkov svetovne populacije pa je izbralo enega izmed mnogih tipov vegetarijanstva.

Kaj je resnični pomen vegetarijanstva?

Dandanes skoraj vsakdo pozna najmanj eno osebo, ki ne uživa živalskega mesa, a prvoten pomen ideje vegetarijanstva je mnogim ljudem nejasen, tudi nekaterim vegetarijancem.

Res je, da z izogibanjem živalskim produktom skušamo spremeniti svet na bolje, izničiti krutost nad živalmi, in da je torej zaželeno, da bi se vegetarijanstvo med ljudmi tudi širilo – a vse to se ne more zgoditi čez noč, niti ne na silo, temveč le na tak način, da vsak pri sebi in po svoji volji napravi osebno odločitev o spremembi lastnega življenjskega sloga.

Vegetarijanci se zaradi silovitih čustev v povezavi s strahotami, ki se godijo nedolžnim bitjem, včasih spozabijo, da svet spreminjajo že s tem, da sami ne uživajo mesa – in da je to dovolj oziroma celo največ, kar lahko storijo, da bi postopoma zmanjšali obseg krutosti nad živalmi.

Vegetarijanstvo je zgolj osebna izbira

Vegetarijanstvo je v prvi vrsti osebna izbira oziroma izbira lastnega življenjskega sloga, pri katerem si človek prizadeva, da bi iz svojega vsakdana izvzel čim več oblik krutosti nad živalmi.

Kljub temu ga mnogi napačno povezujejo z aktivizmom, propagiranjem določenega življenjskega sloga, celo s političnimi gibanji ter s sovraštvom do ljudi, ki uživajo živali, zaradi česar se v mesojedcih zbudi močan odpor do same ideje vegetarijanstva, čeprav so sporni predvsem nekateri načini njegovega predstavljanja in ne vegetarijanstvo samo.

Močno sočutje in razumevanje grozot, ki se vsako minuto in v velikih številkah dogajajo nedolžnim živalim, vegetarijance pogosto premagata in v njih vzbudita nestrpnost, nerazumevanje in nastrojenost do drugače mislečih.

Mesojedci glede strpnosti do vegetarijancev mnogokrat niso nič boljši. Spor med slednjimi in vegetarijanci predstavlja enega izmed največjih razdorov v moderni družbi, saj nobena od obeh strani niti slučajno ne misli odstopiti od svojega stališča ali napraviti najbolj človeku prijaznega in logičnega kompromisa – zmanjšati, a ne nujno popolnoma ukiniti porabo mesa, ob tem pa si vsekakor prizadevati za veliko bolj humano ravnanje z živalmi v mesni industriji ter izum alternativne, manj obsežne ter ekološko in ekonomično prijaznejše mesne industrije.

Zakaj vegetarijanci ne sprejmejo tega kompromisa in zakaj ga ne sprejmejo mesojedci?

Vegetarijanci dojemajo živali kot čuteča bitja, ki se jim vso gorje, ki jim ga prizadeva človek, pod nobenim pogojem ne bi smelo dogajati. S trpečimi živalmi močno sočustvujejo in z največjimi težavami spremljajo njihovo trpljenje, ki je preveliko in preveč ostudno, da bi o njem lahko sklepali kompromise.

O »strašnih in nepotrebnih pomorih« je težko sklepati kompromise, saj se s tem odstopa od vegetarijanske etike (»umoriti dve živali je slabo, eno pa dobro?«).

Na drugi strani so mesojedci; mnogi mesojedci ne priznavajo identitete med tem, čemur pravimo »meso« in med živalmi, niti neposredne povezave med lastnim uživanjem mesa in ubijanjem živali.

Tudi če lastno povezanost s klanjem živali priznavajo, jo opravičujejo s trditvami, kot so: »človeško telo potrebuje meso«, »človek je bil zmeraj plenilec« in »njami slanina« ter »ne bom jedel samo trave«, se pravi z najbolj sofisticiranimi študijami kot z najprimitivnejšimi izjavami.

Na večino teh argumentov so zagovorniki vegetarijanstva podali znanstveno podprte odgovore in rešitve. Nazadnje pristanemo pri defenzivni izjavi mesojedcev, da »nihče nima pravice, da bi jih maltretiral ali jim govoril, kaj smejo jesti in česa ne.«

To drži, a vsekakor tega ne moremo smatrati kot protiargument ideji vegetarijanstva (temveč je argument proti načinu širjenja ideje), niti argument za uživanje mesa.

Naslednji, ki vse to priznajo, se bojijo velike spremembe oz. nimajo ne časa ne ugodnih okoliščin za veliko spremembo v svojem življenjskem slogu. Zdi se, da mnogi zagovorniki vegetarijanstva pozabljajo, da ta korak ni majhen, niti enostaven, saj se je treba poučiti o nadomeščanju potrebnih hranilnih snovi, se naučiti kuhati nove jedi, se prilagajati družinskim članom, ki so mesojedci, in se sploh bolj posvečati lastni prehrani.

Tudi samo odrekanje je, še posebej v začetku, hudo težko.

Težko je razsoditi, kdo ima kje prav, kdo kaj precenjuje in kdo kaj podcenjuje, kdo je odgovoren, kdo je etičen, kdo občutljiv in kdo brezsrčen ter kaj bi morali storiti eni in kaj drugi. Najbolje je, da o tem presodi vsak pri sebi.

A vsekakor je treba o tej problematiki razmišljati, se o njej pozanimati in nato samostojno presoditi o navadah in udejstvovanju v svetu. Človek je najbolj razsoden, ko nanj ne vpliva popolnoma nobena sila in ko svoje zaključke oblikuje izključno na podlagi znanja in s pomočjo razuma in občutka za moralo.