Svetovni dan varstva živali: tudi živali imajo svoje neodtujljive pravice

4. oktober je svetovni dan varstva živali in njihovih pravic. Ste vedeli, da imajo tudi živali v Sloveniji z zakonom določene pravice, ki jih mora vsakdo spoštovati?

Danes je pomemben dan za vse živali in ljubitelje živali, saj 4. oktobra povsod po svetu praznujemo svetovni dan varstva živali. Ker živali ne morejo govoriti ali izraziti svojih potreb, se zavzemati za svojo dobrobit v okviru človeškega sveta, zanje govorimo ljudje.

Četrtega oktobra ljudje iz vsega sveta skupaj poudarjamo pomembnost njihove zaščite, sožitja z njimi in na njihov velik vpliv na naša življenja, gospodarstvo, kulturo, naravo in okolje.

Preberite tudi:

Svetovni dan vegetarijanstva: vegetarijanstvo za živali, okolje in ljudi

Živali, za katere v mnogih človeških srcih ni prostora

Prav tako opominjamo na njihove pravice, ki so mnogokrat kršene, zanemarjane in nespoštovane zaradi človeške neumnosti, prevzetnosti in opravičevanja svojega ravnanja z drugimi živimi bitji in z okoljem zgolj z dejstvom, da je človek, kakor bi beseda »človek« v odnosu do živali in okolja dandanes skorajda bila enakovredna besedi »Bog«.

Zavzemanje za dobrobit živali v svetu človeka ima dolgo tradicijo.

Začetki svetovnega dne živali segajo v leto 1925, ko je Nemec Heinrich Zimmermann organiziral prvo praznovanje v Berlinu. Zimmerman je bil glavni urednik nemške revije »Človek in pes«, namenjene ljubiteljem živali, ene najstarejših revij, ki so med ljudmi širile znanje o živalih ter o njihovem pomenu v človeških življenjih.

Namen prvega dne živali je bil krepitev zavesti in izboljšanje pogojev, v katerih so živele živali, bodisi divje bodisi udomačene. 4. oktober je obenem dan svetnika Svetega Frančiška Asiškega, ki je zavetnik živali. Bil je poznan kot velik ljubitelj živali in vseh živečih stvari. Nekatere katoliške cerkve 4. oktobra ponujajo blagoslovitev za živali v čast Svetemu Franščišku in njegovim zaslugam.

Svetovni dan varstva živali je pomemben tudi z vidika okoljevarstva, sploh kar se tiče problema ogroženih živalskih vrst. V letu 2003 je britansko prostovoljsko društvo prvikrat organiziralo dogodek, namenjen ljudem iz vsega sveta, kjer so podprli pravice domačih, divjih in ogroženih živali ter opomnili, da ni dovolj, če se posvečamo le naši domači živali, temveč da je treba spoštovati in vrednotiti vsa živa bitja, ki so del svetovnih ekosistemov.

Varstvo živali nekoč

Že okrog leta 530 pred našim štetjem je grški filozof Pitagora (kakor tudi nekaj drugih filozofov) učil o tem, da imajo živali duše, zaradi česar so podobne ljudem in jih je treba spoštovati, in spodbujal k vegetarijanstvu.

Prvi zapisi o pravicah živali segajo v leto 1824, ko je Lewis Gompertz izdal prvo knjigo, ki se je dotaknila problematike človeškega brezbrižnega odnosa do živali, naslovljeno »Moralno povpraševanje o situaciji človeka in barbarov«.

Okrog leta 1877 je ena najbolj znanih angleških ženskih avtoric Anna Sewell napisala otroško klasiko »Črni lepotec«, ki velja za eno prvih knjig, ki je zapisana iz perspektive živali. Anna Sewell je izjavila, da je namen njene knjige zbuditi simpatijo, dobroto in razumevanje konjev – in drugih živali.

Kasneje so iz živalskih perspektiv pisali tudi drugi veliki pisci, kot so Jack London, George Orwell, Roald Dahl in drugi.

Najpomembnejši mednarodni kongres za zaščito živali je potekal leta 1931 v Firencah v Italiji, kjer so razglasili vsakoletno obeleževanje svetovnega dne varstva živali.

Leta 1955 je društvo za zaščito živalskih pravic (SAPL) postala prva organizacija, ki se je zavzemala za humano ubijanje živali v klavnicah po Združenih državah Amerike.

Varstvo živali danes

Čeprav imajo dandanes živali marsikje po svetu več pravic kot nekoč, so te mnogokrat zanemarjane in slabo poznane, poleg tega se v različnih državah precej razlikujejo med seboj.

V Španiji so bikoborbe še dandanes legalne in pogosto organizirane, kljub temu da gre za brutalen, nečloveški in ničemur (razen španski »kulturi«) koristen dogodek.

Na Kitajskem vsakoletno prirejajo festival pasjega mesa, imenovan »Yulin«, zaradi katerega letno ubijejo in pojedo kar okrog 10.000 psov, mnogi od teh pa so ukradeni.

Najbrž ni treba posebej dolgoveziti o vsakodnevnih nagnusnih primerih nasilja nad živalmi, okrutnem pobijanju mladičev mačk in psov, ki ga izvajajo lastniki, ki jim je lažje umoriti živali kot plačati za sterilizacijo ali kastracijo, in drugih nepopisnih in neoprostljivih oblik nespoštovanja živalskih pravic.

Varstvo živali v Sloveniji

V Sloveniji živali ščiti Zakon o zaščiti živali (ZZZiv). V njem je zelo natančno opredeljeno, kakšne bivalne razmere morate zagotoviti svoji živali in kako ravnati z njimi v najrazličnejših primerih (oskrba, živinozdravnik, reja, prevoz, usmrtitev, šolanje …), kako skrbeti za tuje živali, kakšne so možnosti nadzorstva ter sankcije ob primeru neupoštevanja živalskih pravic – gibljejo se med 200 in 84.000 evri.

Pri nas delujejo tudi mnoge nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali.

Kaj lahko stori vsakdo, da bodo živali bolje zaščitene?

Najpomembneje je, da poznamo živalske pravice in jih sami spoštujemo. Druge, ki jih kršijo, je na to treba opozoriti ali jih prijaviti. Pomagamo lahko tudi tako, da se včlanimo v enega od društev za zaščito živali ali jim občasno ponudimo pomoč (finančno, strokovno ali čustveno), tu in tam namenimo kak drobiž za prostovoljne prispevke za živali ali celo posvojimo žival iz zavetišča.

Predvsem je treba razviti svoj spoštljiv odnos do živali in jih dojemati kot čuteča bitja, s katerimi ne moremo početi vsega, kar nam pade na pamet. Res je, da je človek na vrhu hierarhije živali in da je na tem mestu zaradi svoje neprekosljive inteligence, a pomembno je, da človek (p)ostane dober in preudaren kralj živali, ne njihov tiran.