Naprej na vsebino

Recesija v Sloveniji kot posledica covida-19

Od pomladi dalje, ko se je začelo govoriti o širjenju koronavirusa, so vlade številnih držav sprejele takšne in drugačne ukrepe, s katerimi naj bi se pripomoglo k zaustavitvi širjenja covida-19. V začetku, ko virusa še nismo poznali, so bili ukrepi precej drastični. Ustavilo se je delovanje gostiln in lokalov, prepovedani so bili vsi množični dogodki in kulturne dejavnosti. Odpovedalo se je vse turistične aktivnosti. Na račun precej drugačnega sloga življenja je upadla tudi splošna potrošnja še posebej na področju luksuznih dobrin.

Preberite tudi:

OECD: Čaka nas najhujša recesija v zadnjih 100 letih

Sonja Šmuc: Ponovnega zaprtja države si enostavno ne moremo privoščiti

Porast epidemije je vplival na številne gospodarske dejavnosti. Kljub temu, da so nekatera podjetja celo povišala prihodke na ta račun, pa so številna prenehala z dejavnostjo oziroma so poslovanje skrčila na precej manjši obseg. Splošna upočasnitev gospodarske dejavnosti oziroma recesija je tako logična posledica vsega tega. Poglejmo si torej, kolikšno recesijo smo zabeležili v prvem polletju. Za koliko je BDP upadel glede na prejšnje leto v tem obdobju? Poglejmo si podatke Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter Statističnega urada Republike Slovenije. Kakšna so predvidevanja za v prihodnje?

Padec BDP-ja tudi v drugem četrtletju letošnjega leta

Če primerjamo BDP v drugem četrtletju leta 2020 z BDP-jem v enakem obdobju lanskega leta, lahko ugotovimo, da je ta nižji za kar 13 odstotkov. Tako poroča statistični urad. Če primerjamo prvo polovico letošnjega leta s prvo polovico leta 2019, lahko ugotovimo, da padec BDP-ja znaša 7,9 odstotka. Tako lahko vidimo, kakšna je stopnja recesije v naši državi do sedaj.

Recesija se odraža tudi na področju uvoza in izvoza.
Recesija se odraža tudi na področju uvoza in izvoza.
Vir slike: Pixabay

Urad za makroekonomske analize in razvoj je k temu podatku pristavil, da je bilo to glede na situaciji pričakovano. Je pa pričakovano tudi, da naj bi se situacija v tretjem četrtletju izboljšala.

Glede na podatke lahko vidimo, da je bilo v sklopu državnega proračuna v prvih sedmih mesecih tega leta zabeleženih 2,2 milijarde evrov primanjkljaja. Recesija je torej očitna. Pri tem so v prvih sedmih mesecih skupni prihodki v državno blagajno znašali 5,1 milijarde evrov, odhodki pa 7,3 milijarde evrov. Kateri je glavni razlog, da so se prihodki v državni proračun znižali v primerjavi s prejšnjim letom? Padec davčnih prihodkov v času epidemije.

Na katerih področjih so bili padci potrošnje najmanjši in kje največji?

Poglejmo si, katera področja gospodarstva so v največji meri pripomogla k nastanku recesije, v kateri smo se znašli.

Kljub temu, da je bil padec BDP-ja v drugi četrtini leta 2020 posledica padca številnih komponent, pa so bile nekatere bolj in nekatere manj zaslužene za nastalo situacijo. Pri tem je veliko vlogo igrala domača poraba, ki se je znižala za 12 odstotkov. Statistični urad je objavil informacijo, da se je pri tem končna poraba znižala za 11,8 odstotka, vrednost bruto naložb pa je padla za 12,8 odstotka.

Poleg naložbe v osnovna sredstva je najpomembnejša komponenta domače porabe končna poraba gospodinjstev. Ta je na domačem trgu upadla za kar 21,2 odstotka. Odgovorni s Statističnega urada so sporočili, da so v tem sklopu v največji meri upadli izdatki na področju storitvenih dejavnosti in goriva. V najmanjši meri je bil zaznan upad izdatkov za dnevne nakupe, kar je seveda logično. Osnovne dobrine so namreč nujne za preživetje, medtem ko se nekaterim drugim ne-nujnim nakupom ljudje lažje odrečejo.

Prav tako so s Statističnega urada sporočili, da se je v preučevanem obdobju znižala vrednost bruto naložb v osnovna sredstva. Na področju gradbenih objektov lahko zaznamo 14,1-odstoten padec, medtem ko lahko na področju naložb v stroje in opremo opazimo, da je bil padec bistveno višji – kar 26,2 odstotka.

Seveda ima recesija, ki smo ji priča zaradi ukrepov, ki jih je vlada sprejela z namenom zajezitve širjenja virusa, vpliv tudi na zaposlenost ljudi.
Seveda ima recesija, ki smo ji priča zaradi ukrepov, ki jih je vlada sprejela z namenom zajezitve širjenja virusa, vpliv tudi na zaposlenost ljudi. Vir slike: Pixabay

Kakšne spremembe lahko zaznamo na področju uvoza in izvoza?

Recesija se odraža tudi na področju uvoza in izvoza. Če primerjamo izvoz v drugem četrtletju z izvozom, ki smo mu bili priča v istem obdobju letos, lahko vidimo, da je ta padel za 24,5 odstotkov. Pri tem je bil padec na področju izvoza storitev precej višji od padca izvoza blaga.

Kako pa kaže z uvozom? Tudi ta se je po pričakovanjih zmanjšal in sicer za 25 odstotkov. Tudi v tem primeru je bil padec na področju uvoza storitev manjši kot pri uvozu blaga. Ko govorimo o storitvah je bil največji padec zaznan na področju potovanj. Vemo namreč, da so bila le-ta med karanteno skoraj nedelujoča. Kljub temu, da se je situacija čez poletje nekoliko izboljšala, pa so letos ljudje še vedno potovali bistveno manj kot v lanskem letu.

Seveda ima recesija, ki smo ji priča zaradi ukrepov, ki jih je vlada sprejela z namenom zajezitve širjenja virusa, vpliv tudi na zaposlenost ljudi. Ker so številne dejavnosti nehale delovati ali pa so delovale v manjšem obsegu, je bilo veliko odpuščanj. Zaposlenost je v primerjavi z drugim četrtletjem lani v letošnjem letu padla za dva odstotka. V katerih panogah je prišlo do največjega zmanjšanja števila zaposlenih? V tistih, ki so kategorizirane kot druge raznovrstne poslovne dejavnosti, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.

Kolikšen je predviden padec BDP-ja na letni ravni?

Na to vprašanje so odgovorili s strani Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Kljub temu, da podatki glede tretjega četrtletja letošnjega leta niso še povsem znani, pa so bile med podjetji in potrošniki za to obdobje izvedene nekatere ankete. Te kažejo na izboljšanje stanja v tem obdobju.

Seveda je težko oceniti, kolikšen bo skupen upad ekonomske dejavnosti za to leto, saj še ne vemo, kakšni ukrepi še sledijo. Če bomo priča novim zapiranjem in prepovedim, bo to seveda izjemno negativno vplivalo na skupni BDP tega leta in recesija se bo še poglobila. Vendar upajmo na najboljše. Če torej ne bo novih drastičnih ukrepov in bi življenje do konca leta potekalo kolikor toliko v ustaljenih tirih, potem naj bi po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj skupni padec BDP-ja znašal le osem odstotkov.

Vidimo torej lahko, da so vsi ukrepi, ki so bili sprejeti, precej vplivali na naše gospodarstvo. Take in drugačne posledice ukrepov so utrpele tudi številne druge evropske in neevropske države. Zaradi tega lahko rečemo, da smo v obdobju recesije. Videli bomo, kaj bo prinesel čas. Kakršnekoli vnaprejšnje napovedi je težko podati.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

WHO in ILO ocenjujeta, da prekomerno delo ubije 750.000 ljudi letno

WHO in ILO sta objavili poročilo študije o posledicah prekomernega dela, ki je bila izvedena v 194 državah sveta in je zajela 1,6 milijona ljudi.

Prijava na e-novice