Zakaj je Marjan Podobnik najbolj primeren kandidat za predsednika KGZS
Na volitvah v Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije (KGZS), v nedeljo 4. oktobra, je nesporni zmagovalec društvo Slovenska kmečka zveza (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki (SLS). Kandidat društva za predsednika je Marjan Podobnik, ki ima za izvolitev, skupaj s koalicijskimi partnerji, zagotovljeno absolutno večino.
Dejanja Marjana Podobnika kažejo na politiko sodelovanja
Vse kaže, da se bo tudi v KGZS uveljavila politika sodelovanja, kakor se je to že pokazalo na državni ravni. Ko je namreč Janez Janša marca od predsednika republike prejel mandat za sestavo nove slovenske vlade, je najprej povabil vse politične stranke k sodelovanju. Podobno je storil tudi Marjan Podobnik s SKZ – k sodelovanju je povabil predstavnike vseh izvoljenih list v KGZS.
Preberite tudi:
V tej potezi se kaže velika utemeljenost, da Marjan Podobnik zasede položaj predsednika KGZS. Nenazadnje o tem priča tudi njegovo delo v preteklosti, saj je bilo v času, ko je bila SLS pomemben člen v slovenski politiki, med slovenskim narodom najmanj razdeljenosti. To se je pokazalo predvsem po volitvah v državni zbor leta 1996, ko je bila SLS v takratni vladni koaliciji povezovalni člen med takratnimi političnimi opcijami.
Za predsednika KGZS so pomembne izkušnje na področju kmetijske politike
Med večino, ki podpira Marjana Podobnika za predsednika KGZS, se najde tudi kakšen posameznik, ki temu nasprotuje. Takšni pojavi so v demokratičnem dogajanju povsem razumljivi in tudi povsem legitimni. Eden izmed očitkov, ki leti na račun Podobnikove kandidature je, da nima izkušenj na področju kmetovanja.
Na takšen očitek lahko najprej odgovorimo z dejstvom, da nekdo, ki sicer dobro kmetuje, nima nobenega zagotovila, da se bo izkazal tudi na vodstvenem položaju, ko gre za vprašanje kmetijske politike in s tem tudi prihodnosti slovenskega kmeta.
Kmetu, ki ima izkušnje npr. na področju pridelovanja žita, bo morda takšna izkušnja celo v breme, saj bo morda po drugi strani imel premalo odprte oči za področje pogajanja odkupnih cen drugih proizvodov.
Za predsednika KGZS niso toliko pomembne izkušnje na področju kmetovanja, ampak izkušnje na področju poznavanja kmetijske politike. Teh izkušenj pa ima Marjan Podobnik nedvomno veliko, saj se praktično že trideset let iz različnih pozicij zavzema, da bi slovenski kmet končno pridobil tisto mesto, ki mu v slovenski družbi pripada.
Marjan Podobnik je nakazal jasne prioritete KGZS
Prioritete, ki jih Marjan Podobnik izpostavlja ob morebitnem vodenju KGZS so naslednje: »Prizadevanje za pravične odkupne cene in poštene odnose znotraj prehranske verige, popolno debirokratizacijo in ukinitev davčnih blagajn za manjše pridelovalce, oddajo državnih kmetijskih zemljišč in gozdov v dolgoročen najem slovenskih kmetov, zaščito lastninskih pravic kmetov in drugih lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov ter nasprotovanje kakršnim koli dodatnim obdavčitvam kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih objektov.«
Uresničitev ciljev, ki jih ima Podobnik pred seboj, v primeru, če bo izvoljen na mesto predsednika KGZS, bo toliko bolj mogoča, zaradi njegove drže, ki jo uspešno zastopa. Po dokaj žalostnem obdobju, potem ko na parlamentarnih volitvah leta 2014, SLS ni uspelo doseči parlamentarnega praga, je leta 2018 vodenje SLS zopet prevzel Marjan Podobnik.
SLS se je s Podobnikom zopet vrnila na politični parket
Vidni rezultati so se že pokazali na volitvah v Evropski parlament, saj je SLS osvojila eno poslansko mesto, ki ga je zasedel Franc Bogovič. Prav tako je SLS na lokalnih volitvah dosegla odličen rezultat, saj je ostala še naprej stranka z največ izvoljenimi župani.
Do vrnitve Marjana Podobnika na čelo SLS je bila stranka v nezavidljivem položaju, saj jo je bremenila razdeljenost članstva. Rezultat razprtij je dejstvo, da SLS dvakrat zaporedoma ni uspelo doseči parlamentarnega praga. Od Podobnikove vrnitve dalje pa smo priče vidnemu okrevanju SLS, kar se je pokazalo tudi pri nedavnih volitvah v KGZS.
Povezovanje in poznavanje položaja slovenskega kmeta
Bistveni Podobnikovi vrlini sta povezovalnost in poznavanje položaja v katerem se nahaja slovenski kmet. Kakor je na področju državne politike v preteklosti Podobniku uspelo združevati različne politične poglede, tako mu bo nedvomno uspelo združiti paleto različnosti v KGZS v ugoden rezultat za slovenskega kmeta.
Vir slike: Borut Zivulovic/BOBO
Pri vsem skupaj je pomembno, da bo slovensko kmetijstvo, v vrsti drugih gospodarskih panog, obravnavano enakopravno. Znamenje enakopravnosti kmeta se bo na zunaj pokazalo tudi takrat, ko bo kmet obravnavan enakopravno tudi na področju pokojnin.
Enotni vedno zmagujejo, razdeljeni izgubljajo
Z 247,77 €, kolikor znaša kmečka pokojnina po ZPIZ-2 iz leta 2018, se kaže kakšen mačehovski odnos ima država do kmetov, saj je pokojnina za 50% nižja od pokojnin, ki si jo ustvarijo zaposleni v drugih poklicih. Že pokojnina, ki znaša 500 € ne zagotavlja preživetja, toliko manj velja to za kmečko pokojnino.
V kolikor bodo novoizvoljeni člani KGZS na čelu z Marjanom Podobnikom enotni v svojih zahtevah, potem bomo lahko že kmalu priče vidnemu izboljšanju na področju kmetijske politike. V zakonu narave je zapisano, da enotni vedno zmagujejo, razdeljeni pa vedno izgubljajo. Zato ima novo vodstvo KGZS toliko večji razlog, da svoj mandat nastopi povezovalno in ga dokonča zmagovalno.
