Naprej na vsebino

Digitalni evro: EU začenja testirati kriptovaluto centralne banke

ECB je v petek objavila poročilo, ki ga je pripravila delovna skupina evrosistema v kateri so sodelovali strokovnjaki iz ECB in 19 nacionalnih centralnih bank območja z evrom.

Skupina je preučila scenarije, v katerih bi bilo treba uvesti digitalni evro – povečano povpraševanje po e-oblikah plačevanja, za katere bi bilo potrebno evropsko netvegano plačilno sredstvo, velik upad uporabe gotovine kot plačilnega sredstva, uvedba svetovnih zasebnih plačilnih sredstev, ki bi lahko sprožila regulativna vprašanja in ustvarila tveganja za finančno stabilnost in varstvo potrošnikov, ter široka uporaba centralnobančnega digitalnega denarja, ki bi ga izdajale tuje centralne banke.

Glede na poročilo nemške Deutsche Bank, že 80 odstotkov centralnih bank raziskuje prednosti uvedbe lastne digitalne valute (CBDC – Central Bank Digital Currency), vendar so te študije v različnih fazah.

Preberite tudi:

Digitalni juan: Kitajska želi razbiti hegemonijo ameriškega dolarja

Zakaj digitalna valuta centralne banke v EU za zdaj nima dobrih možnosti?

Medtem ko je Angleška centralna banka ravno začela dajati izjave o morebitnem razvoju CBDC, Kitajska že preizkuša digitalni juan v večjih mestih. »Z izdajo CBDC pred ostalimi, se bo Kitajska lahko približala svojim ciljem, da bo do leta 2050 postala vodilna v svetu na področju znanosti in inovacij, njihova valuta pa bo postala vodilna svetovna rezervna valuta,« je zapisano v poročilu.

Po drugi strani ECB navaja, da bi digitalni evro ohranil javno dobro, ki ga evro zagotavlja državljanom: prost dostop do plačilnega sredstva, ki je preprosto, se povsod sprejema, ni tvegano in uživa zaupanje. Predstavlja tudi izziv, ki pa bi ga evrosistem z ustreznimi strategijami pri vzpostavljanju digitalnega evra lahko premagal, so zapisali v poročilu.

»Evro pripada Evropejcem in naše poslanstvo je, da smo njegovi varuhi,« je dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »Pri nakupih, varčevanju in naložbah se Evropejci vse pogosteje odločajo za digitalne oblike. Naša naloga je, da ohranjamo zaupanje v denar. Zato moramo poskrbeti, da je evro pripravljen na digitalno dobo. Pripravljeni moramo biti, da izdamo digitalni evro, če bo to treba,« je dodala.

Kot je povzel član izvršilnega odbora ECB in predsednik delovne skupine Fabio Panetta, tehnologija in inovacije spreminjajo oblike potrošnje, dela in medčloveških odnosov. »Digitalni evro bi podpiral evropska prizadevanja za trajen inovacijski razvoj. Prispeval bi tudi k naši finančni suverenosti in okrepil mednarodno vlogo evra,« je pojasnil.

Digitalni evro bi podpiral evropska prizadevanja za trajen inovacijski razvoj. Prispeval bi tudi k naši finančni suverenosti in okrepil mednarodno vlogo evra.
Digitalni evro bi podpiral evropska prizadevanja za trajen inovacijski razvoj. Prispeval bi tudi k naši finančni suverenosti in okrepil mednarodno vlogo evra.
Vir slike: MichaelM, Pixabay

Tehnično bo digitalni evro podoben bitcoinu, toda za razliko od prve kriptovalute bo digitalni evro pod nadzorom centralne banke. Digitalne valute delujejo na podlagi tehnologije Blockchain – verige, ki raste z vsako transakcijo. Takšen evro bi obstajal kot digitalna enota in bi bil na voljo za spletno poslovanje.

ECB še navaja, da lahko takšno elektronsko obliko denarja centralne banke uporablja širša javnost – tako kot gotovino, le v digitalni obliki. Denarne oblasti so zagotovile tudi, da bo digitalni evro dodatek h gotovini in ne nadomestek le-te.

Po navedbah centralne banke v Frankfurtu svet ECB še ni sprejel odločitve o izdaji digitalnega evra. Trenutno se načrtuje posvetovanje z državljani in državljankami, z akademskimi krogi, finančnim sektorjem in predstavniki oblasti, da bi lahko natančno ocenil njihove potrebe, pa tudi prednosti in izzive, ki jih pričakujejo v zvezi z uvedbo digitalnega evra. Javno posvetovanje se bo začelo 12. oktobra. V istem času se bo začela tudi faza testiranja, ne glede na končno odločitev, so napovedali.

Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji

Pretekli mesec so na neformalnem zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve v Berlinu s finančnimi ministri držav članic unije razpravljali o učinkoviti in pravični obdavčitvi in izzivih, ki jih na finančnem področju prinaša digitalizacija 21. stoletja.

Slovenski finančni minister Andrej Šircelj je v Berlinu kot najboljšo rešitev izpostavil globalni dogovor, pri čemer pa je treba poskrbeti za to, »da bodo nova pravila enostavna in da ne bodo dodatno obremenila davkoplačevalcev«. Podobna mnenja so po navedbah finančnega ministrstva izrazili tudi ostali ministri.

Strinjali so se tudi, da je treba slediti smernicam, ki jih digitalizacija narekuje na finančnem področju, da javni sektor ne bo zaostajal za zasebnim. V sklopu razprave o okrevanju gospodarstva pa je veliko razpravljavcev menilo, da je zaradi financiranja programa za okrevanje smiselno razmišljati o novih lastnih virih EU, so sporočili iz ministrstva.

Kasneje istega meseca sta Strateški svet za debirokratizacijo in ministrstvo za finance na področju kriptovalut predlagata 20-odstotno obdavčitev dobičkov. Za osnovo bi po predlogu sveta vzeli razliko med vrednostjo nakupa kriptovalute in izplačilom na račun. »Zaenkrat dajmo obdavčiti tisto, kar lahko,« je dejal Ivan Simič.

Nekateri zahtevajo strožja pravila

Nemčija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska od Evropske komisije zahtevajo strožja pravila za kriptovalute, kot je na primer Facebookov projekt Libra, je ob robu neformalnega zasedanja dejal nemški finančni minister Olaf Scholz. Poudaril je, da si pridržujejo pravico do prepovedi takšnih valut.

Tehnično bo digitalni evro podoben bitcoinu, toda za razliko od prve kriptovalute bo digitalni evro pod nadzorom centralne banke.
Tehnično bo digitalni evro podoben bitcoinu, toda za razliko od prve kriptovalute bo digitalni evro pod nadzorom centralne banke.
Vir slike: Andre Francois Mckenzie, Unsplash

»Obstaja preprosto načelo: samo centralna banka, Evropska centralna banka, ima lahko dovoljenje za izdajo valute,« je dejal Scholz.

Poudaril je, da projekt Libra tega načela ne bi smel ogroziti. Omenjena peterica držav je po njegovih besedah zelo zaskrbljena in čaka na predloge Evropske komisije glede jasnih pravil, ki bi poseben poudarek namenjala preprečevanju terorizma in pranja denarja.

Kritike na račun Libre in podobnih projektov že od samega začetka prihajajo tako iz vrst vlad, centralnih bank, regulatorjev in nadzornikov finančnega sistema kot tudi tehnoloških strokovnjakov z vsega sveta. Med najglasnejšimi vladami so francoska, nemška in italijanska, ki so že lansko jesen napovedale ukrepe za blokado Libre.

Pranje denarja večinoma v gotovini

Bojazni nekaterih držav, glede pranja denarja se izkazujejo za neupravičene. Več študij namreč razkriva, da večji problem na tem področju predstavljajo prav tradicinonalne fiat valute. Tudi nedavna študija mednarodnega medbančnega sistema SWIFT je pokazala, da je vloga kriptovalut pri pranju denarja pogosto pretirana, za pranje pa se pogosteje uporabljajo papirnate oziroma tako imenovane fiat valute.

Analitiki pišejo, da je pranje denarja še vedno ena najresnejših težav svetovnega finančnega sistema. Samo v Združenih državah Amerike po podatkih organizacije Združenih narodov letno s fiat valutami operejo od 800 milijard do dva bilijona dolarjev. Kriptovalute zasedajo izredno majhen delež tega »trga«.

Odkriti primeri pranja denarja s pomočjo kriptovalut ostajajo razmeroma majhni v primerjavi z obsegom pranja denarja s tradicionalnimi metodami.
Odkriti primeri pranja denarja s pomočjo kriptovalut ostajajo razmeroma majhni v primerjavi z obsegom pranja denarja s tradicionalnimi metodami.
Vir slike: Bruno, Pixabay

»Odkriti primeri pranja denarja s pomočjo kriptovalut ostajajo razmeroma majhni v primerjavi z obsegom pranja denarja s tradicionalnimi metodami,« poudarja študija.

Po navedbah SWIFT se s kriptovalutami redko pere celo denar, pridobljen s kibernetskimi napadi in izsiljevanjem. Pogosteje se uporabljajo tradicionalne metode, na primer gotovinska podjetja ali trgovanje z drogami.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
enlahka
8 months ago

Cilj kriptovalut je ukinitev bančnega sistema in s tem CENTRALNE BANKE.

Prijava na e-novice