Novo osnovan migrantski paket ni ustreznejši
Poleg covida-19 se Evropa srečuje še z migrantsko krizo. Pred 14 dnevi je Evropska komisija predstavila svoj predlog migrantskega paketa, danes pa se je Aleš Hojs udeležil zasedanja Sveta ministrov za notranje zadeve.
V Slovenijo je v letošnjem letu ilegalno vstopilo že več kot 11.000 ilegalnih pribežnikov. Čeravno so nekatere politične opcije prepričane, da Slovenija ne potrebuje vojske, dogajanje ob meji piše drugačno zgodbo. Predlagani migracijski in azilni pakt Evropske komisije, ki naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema, pa nikakor ni ugoden ne za Slovenijo in ne za Evropo.
Preberite tudi:
Današnje zasedanje Sveta ministrov za notranje zadeve, ki mu je prisostvoval minister Aleš Hojs, je bilo v veliki meri posvečeno novemu paktu o migracijah in azilu.
Vir slike: MNZ
Migrantski paket odpira nova vprašanja
Nemško predsedstvo je predvsem želelo od ministrov posameznih članic EU slišati, ali se strinjajo, da je treba pri novi azilni in migracijski reformi napredovati postopoma, korak za korakom. Hkrati pa je nemško predsedstvo želelo preveriti, ali lahko od držav članic dobi podporo za dosego političnega dogovora pri ključnih vprašanjih: mejni postopek pred vstopom v EU, preprečevanje zlorab azilnega sistema in solidarnost.
Danes obravnavani paket ne predvideva več obveznih kvot, kar je vsekakor korak v pravo smer, in vse članice razen Madžarske so se pripravljene dogovarjati o podrobnostih.
Minister Hojs verjame, da bo nova različica migrantskega in azilnega paketa pripomogla k izboljšanju situacije na področju migracij in da je dobra osnova za nadaljevanje pogajanj, ki bodo zelo zahtevna. Dokumente, ki tvorijo pakt, pa na ministrstvu še vedno temeljito preučujejo. Po hitrem pregledu se pojavlja veliko vprašanj, na katera morajo najti odgovore, da bodo ukrepi delovali v praksi.
Minister je ob tem povedal: »Naš prvi korak mora biti oblikovanje političnega dogovora na najvišji ravni o ključnih elementih pakta, predvsem o novem solidarnostnem mehanizmu ter elementih odgovornosti v okviru postopkov na zunanji meji EU. Hkrati morajo delovna telesa čim prej začeti delati na zakonodajnih predlogih.«
Dogovor naj bo usmerjen k temam, ki so bile v preteklosti že dosežene
Države članice EU so se v preteklosti že dogovorile in našle skupni jezik pri obravnavi migrantske problematike. Zato se je minister Hojs strinjal z nemškim predsedstvom, da bi na ravni EU najprej poskusili doseči dogovor tam, kjer so v preteklosti že dosegli nek napredek. »Tu imam v mislih predvsem predlog Uredbe o agenciji EU za azil, s čimer bomo dali agenciji EASO potrebna orodja za krepitev operativnega dela in podpore državam članicam,« je razložil Hojs.
»Bolj se moramo osredotočiti na učinkovito EU-politiko vračanja in zagotoviti ustrezne razmere za življenje v tretjih državah, šele nato se lahko pogovarjamo o relokaciji,« meni Hojs. Tovrsten pristop je za Slovenijo pri oblikovanju celovite migracijske politike pomemben. Minister je podprl predlog o izvajanju učinkovitih postopkov na meji, s čimer se bo zagotavljala zaščita tistim, ki jo potrebujejo, hkrati pa bodo lahko hitro vračali osebe, ki do nje niso upravičeni. To pa bi močno vplivalo na kredibilnost celotnega sistema mednarodne zaščite.
Ministri se bodo ponovno srečali novembra, ker tovrstna srečanja pripomorejo k lažjemu iskanju rešitev.
Vir slike: MNZ
Evropsko policijsko partnerstvo bi olajšalo delo policistom
Na srečanju pa so se ministri držav članic EU pogovorili tudi o evropskem policijskem partnerstvu. Hojs meni, da je ta nemška iniciativa dobra in jo Slovenija podpira. Sodelovanje na področju policijskega dela je treba nadgraditi, če Slovenija želi še naprej uspešno zagotavljati varnost državljanom.
Nujno je, da se v Sloveniji čim prej vzpostavijo rešitve za učinkovitejšo izmenjavo informacij, uporabo umetne inteligence pri policijskem delu in tesnejše sodelovanje s partnerji po svetu. Trenutna situacija s pandemijo koronavirusa je pokazala, da Slovenija potrebuje komunikacijske rešitve in praktična orodja že danes.
Hojs se je v imenu Slovenije strinjal s predlaganimi nadaljnjimi koraki predsedstva. Upa pa, da bo do prvih konkretnih rezultatov prišlo že v letu ali dveh.
