Naprej na vsebino

Vse drznejši ilegalni prehodi državne meje

Ilegalni prehodi predstavljajo težavo že od leta 2016. V letošnjem letu, kljub covidu-19, policija obravnava povečano število ilegalnih prehodov. V zadnjem času pa so načini prestopa meje vse drznejši. Policisti nujno potrebujejo pomoč, saj upravičeno lahko pričakujemo še več pribežnikov.

Slovenska policija se v zadnjih letih sooča z izrazitim trendom rasti ilegalnih prehodov. V letošnjem letu so do 15. septembra 2020 obravnavali že 11.117 ilegalnih prehodov. Za primerjavo: lansko leto v enakem obdobju le 10.906, leta 2018 6424 in leta 2017 zgolj 1232.

Preberite tudi:

Nas čez 15 ur čaka invazija ilegalnih pribežnikov?

V zadnjem tednu je bilo vsaj 533 ilegalnih prehodov slovenske meje

Grčija se boji migrantov na meji s Turčijo

Med najbolj obremenjenimi policijskimi upravami so Ljubljana, Novo mesto in Koper, kjer je vsaka uprava imela najmanj 3000 obravnav ilegalnih prehodov. Je pa zaradi večjega števila prehodov, predvsem Pakistancev, Maročanov in Afganistancev, poostren nadzor na meji. Ravno zaradi slednjega bi bilo nujno, da se končno sprejme sporni 37. a člen Zakona o obrambi in se s tem policiste malce razbremeni ter se poleg tega lahko nadzoruje večje območje.

Prehodi vse drznejši, tihotapci vse bolj neustrašni

Ravno zaradi drastičnega povečanja ilegalnih prehodov je na meji s Hrvaško od 10. septembra do 18. septembra letos na območju šestih policijskih uprav, ki mejijo s Hrvaško (Novo mesto, Ljubljana, Koper, Murska Sobota, Celje in Maribor), potekal poostren nadzor državne meje.

V Sloveniji policisti beležijo vse več ilegalnih prehodov.
V Sloveniji policisti beležijo vse več ilegalnih prehodov.
Vir slike: Manolis Lagoutaris, Agance Frence Press

V nadzoru je sodelovalo 2187 policistov in ti so obravnavali 397 oseb (163 državljanov Afganistana, 80 Bangladeša in 58 državljanov Pakistana), ki so ilegalno prestopile mejo.

Ob tem pa je policija odvzela prostost tudi desetim tujcem in dvema Slovencema, ki so pomagali pri ilegalnih prehodih. Vendar sam odvzem prostosti ni bil tako lahek.

Policisti Policijske postaje Grosuplje so 12. septembra letos ustavljali vozilo italijanskih registrskih številk, ki je vozilo z veliko hitrostjo. Pri begu je vzvratno trčilo v policijsko vozilo. Ker storilcema ni uspelo pobegniti policistom, sta kasneje ustavila svoje vozilo, ga zapustila in pričela bežati. Policista sta stekla za njima in ju ulovila. Ubežnika sta v vozilu prevažala šest ilegalnih pribežnikov.

Na območju Policijske uprave Celje so policisti v noči na 15. september ustavljali voznika osebnega vozila, ki je vozil z veliko hitrostjo proti Ljubljani. Med ustavljanjem je voznik namerno poškodoval dve službeni vozili policije. Med begom so iz vozila neznanci odvrgli več stvari, med vožnjo pri veliki hitrosti pa so iz vozila celo tiščali otroke. Pri pregledu okolice je bilo ugotovljeno, da so iz vozila odvrgli dokumente trinajstih državljanov Iraka, ki so na Hrvaškem zaprosili za mednarodno zaščito, od tega je bilo sedem otrok.

Na območju Ilirske Bistrice so policisti 17. septembra letos prav tako ustavljali prehitrega voznika osebnega vozila, ki je prav tako poskušal pobegniti. Pri vožnji je trčil v gospodarski objekt ter skupaj s sopotnikom pobegnil iz vozila. V prtljažnem prostoru vozila so policisti našli tri državljane Bangladeša, ki so tistega dne v zgodnjih jutranjih urah na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica nedovoljeno vstopili v Slovenijo.

Grški otoki se praznijo

A tovrstni primeri nikakor ne bodo edini v prihodnjih dneh. Že nekaj časa je jasno, da je Turčija tempirana bomba, enako velja za grške otoke. Glede na to, da so nedavno nazaj migranti v grškem taborišču Moria, v katerem je živelo 12.000 ljudi, le-tega uničili, ker so iz protesta podtaknili požar, lahko upravičeno te ljudi pričakujemo tudi ob naši meji.

Sicer so grške oblasti za te postavili začasne šotore, a je večina prepuščena sama sebi. Tako spijo pod milim nebom, na parkiriščih, v parkih in celo na pokopališčih.

Novopostavljen objekt na celini je zagotovil takojšnje zavetje le tisočem ljudi, ki ga nujno potrebujejo, vendar skupine za zaščito človekovih pravic menijo, da je ta poteza začasna rešitev in bo Evropa morala najti celovitejšo rešitev za tisoče priseljencev in beguncev, ki prihajajo.

Ko je policija začela premeščati ljudi v šotor, je naletela na odpor. Namreč, migranti v večini želijo dalje in ne želijo v nov tabor, konec koncev so prejšnjega zažgali ravno z namenom, da bi lahko šli in da so opozorili, da jih je preveč. Življenje v Morii sicer ni bilo z rožicami posejano, a je življenje na ulici hujše, saj so ostali brez hrane in obleke.

Migranti so odločni, da želijo dalje in da jih nihče pri tem ne bo zaustavil, saj so jim tako in tako bile kršene pravice. Policiste so napadali in zahtevali, da jim dovolijo odhod naprej. Grška vlada pa ravno zaradi strahu pred širjenjem covida-19 tega ne želi in vztraja, da morajo ti ilegalni prebežniki ostati v taborih, ki jih zanje gradijo.

Stelios Petsas, vladni tiskovni predstavnik, je sporočil, da je bilo uspešno premeščenih že približno 5000 ljudi. Od te skupine je 135 ljudi izoliranih, saj je bil njihov test na covid-19 pozitiven.

Michalis Chrysochoidis, minister za zaščito državljanov, je dejal, da so migrante in begunce preselili »iz zapuščenosti v oskrbo, iz tveganj za javno zdravje in koronavirusa v zaščito in nadzor, iz zmede v red«.

Enakega mnenja pa ne delijo zdravniki brez meja, ki so na tviterju zapisali svoja zgražanja in opozorila: »Veliko ljudi potrebuje zdravstveno oskrbo, vendar jim ne moremo nuditi oskrbe. Zakaj nas ovirajo?«

Moria je bila največje begunsko taborišče v Evropi, ki so ga dolgo pestile slabe razmere in prenatrpani šotori. Večina sedanje skupine je iz Afganistana in je čakala, da obravnavajo njihovo prošnjo za azil. Tabor je bil sicer po izbruhu koronavirusa zaprt, kar je povzročilo proteste med prebivalci. Šest Afganistancev je tako iz protesta zanetilo ogenj, ki je Morio tudi popolnoma uničil.

Ilegalni pribežniki so napadli grške vojake. Nekateri ilegalni pribežniki so covid pozitivni, a ne želijo v osamo.
Ilegalni pribežniki so napadli grške vojake. Nekateri ilegalni pribežniki so covid pozitivni, a ne želijo v osamo.
Vir slike: Petros Giannakouris, Associated Press

Neprofitne organizacije, ki so delovale na otoku, in tudi Grčija sama so že dolgo pozivali k celovitemu vseevropskemu pristopu h krizi, požar prejšnjega tedna pa je ta poziv še okrepil.

Nemčija se je v odgovor tem pozivom odločila, da sprejme več kot 1500 ljudi, razseljenih zaradi požarov. Nemci so v nedeljo že protestirali zaradi tega.

Kaj bo z ostalimi, ki se potikajo nekje po ulicah in so na poti proti severu ter tudi pozitivni na covid-19, pa lahko samo ugibamo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice