Migracijski evropski pakt o solidarnosti, a za koga?
Ilegalni pribežniki postajajo vse večji problem Evropske unije. Epidemija je to težavo še potencirala. Sprejetje novih ukrepov, sporazumov in smernic je nujno. A predlog se zdi mnogim le populističen in škodljiv za državljane.
Lahko si zatiskamo oči in verjamemo, da je problematika ilegalnih prehodov le težava Grčije, Turčije, Italije in Španije. A dokaj jasno je, da od trenutka, ko je Angela Merkel »povabila« v Nemčijo takratne sirske begunce, ker konec koncev Nemčija potrebuje migrante za svoj obstoj, se je celotna Evropa soočala z velikim problemom.
Preberite tudi:
Vse drznejši ilegalni prehodi državne meje
V zadnjem tednu je bilo vsaj 533 ilegalnih prehodov slovenske meje
V začetku tega leta je dvignila prah napoved turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, da bo preprosto odprl meje in v Evropo spustil več kot štiri milijone tamkajšnjih migrantov. Da je sprememba migrantske zakonodaje nujna, je postalo še toliko bolj očitno, ko so migranti nedavno zažgali taborišče Moira na grškem otoku Lesbos. Torej trenutni migrantski sistem ne deluje več in Evropska unija (EU) bo morala poiskati rešitev ter uvesti predvidljiv in zanesljiv sistem.
V Bruslju predstavili predlog novega pakta
Evropska komisija je včeraj predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. V Bruslju sicer zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja. Glede tega sicer niso vse države enotne. Po mnenju Bruslja izjemno kompleksen sistem temelji na prožni, a še vedno obvezni solidarnosti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da nov pakt ponuja nov začetek ter novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo. Meni, da ni vprašanje, ali bodo članice pomagale, temveč kako bodo pomagale.
Največji izziv pri snovanju novega pakta je bilo najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi ilegalnih prebežnikov, saj so izhajali iz azilnega sistema, ki je obstal zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Predlog včeraj predstavljenega pakta temelji na načelu prožne, a obvezne solidarnosti. Solidarnost naj bi bila obvezna v primeru resnih pritiskov na azilni sistem članice in v primeru izkrcanja prebežnikov, rešenih na morju. Države EU naj bi si pomagale pri premeščanju prebežnikov, vračanju nezakonitih migrantov ali z operativno podporo, na primer s krepitvijo zmogljivosti na področju azila, sprejema ali vračanja.
Novost v paktu je sponzorstvo vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju. Države EU bodo morala vrnitev določenega števila oseb zagotoviti v osmih mesecih (v kriznih časih v štirih mesecih), sicer se bo te osebe premestilo na njeno ozemlje, kjer bodo nadaljevale postopek vračanja. Takšno dopolnilo pa je vsekakor povod za spore med sosednjimi državami, še posebej med državami, kot sta npr. Slovenija in Hrvaška, kjer so odnosi že tako in tako načeti.
Evropska komisija bo prav tako določila solidarnostne kvote za vsako državo glede na njeno velikost in gospodarsko razvitost. Države pa bodo lahko izbrale premeščanje, sponzorstvo vračanja ali kombinacijo obojega. Če ne bo dovolj zanimanja za premeščanje ilegalnih prebežnikov, bo lahko komisija s korekcijskim mehanizmom do določene mere določila solidarnost članice.
To pa bo države doletelo, če se države EU odločijo, da bodo pomagale samo s krepitvijo zmogljivosti, ne pa tudi pri premeščanju ali vračanju, ter če je preostalih ponudb pri premeščanju za 30 odstotkov ali več premalo glede na oceno potreb.
Predlog predvideva tudi finančne spodbude za premeščanje. Država, ki se bo odločila za premeščanje, bo dobila 10.000 evrov za osebo. Prav tako v primeru sponzorstva za vračanje, če vrnitev ne bo uspešna. Če bo premeščena oseba mladoletna, bo finančna spodbuda znašala 12.000 evrov. Dodatno pa je še predviden prispevek 500 evrov za pokritje stroškov premestitve osebe.
Predlog pakta predvideva tudi ustrezen postopek za obravnavo osebe, ki je ilegalno prišla v EU. Pregled bo vključeval identifikacijo osebe, zdravstveni in varnostni pregled, odvzem prstnih odtisov in prijavo v zbirko prstnih odtisov Eurodac. Ta pregled bo treba izvesti v bližini zunanje meje v največ petih dneh. Po pregledu bo za vsakega posameznika odločeno, ali gre v postopek pridobitve azila ali v postopek vračanja na meji ali ne.
Če bo oseba po omenjenem pregledu prosila za azil, bo primer obravnavan na meji, če gre za državljana države z nizko stopnjo priznane mednarodne zaščite, če gre za goljufijo ali zlorabo ali če pomenijo tveganje nacionalni varnosti, ki ne sme trajati dlje kot 12 tednov. Za preostale bo veljal običajni azilni postopek.
Če bo predlog sprejet, bo treba odločitev o vrnitvi izdati sočasno z negativno odločitvijo glede azila. V kriznih časih bo mogoče postopke na meji v povezavi z azilom in vračanjem podaljšati za osem tednov.
V Bruslju se zavedajo, da s predlogom pakta nihče ne bo zares zadovoljen, a spremembe je treba uvesti.
Unicef meni, da je migracijski pakt edinstvena priložnost za prednostno obravnavo otrok.
»Otroci begunci in migranti, med katerimi so mnogi pobegnili pred revščino, konflikti in nepredstavljivimi grozotami, imajo pravico biti varni in razvijati svoj polni potencial. Od evropskih voditeljev pričakujejo, da bodo azilne in sprejemne sisteme, upravljanje migracij in nadzorovanje meja naredili bolj humane ob spoštovanju njihovih pravic, zapisanih v konvenciji o otrokovih pravicah,« je poudarila izvršna direktorica Unicefa Henriette Fore.
Unicef je pripravljen sodelovati z vladami, nacionalnimi in mednarodnimi partnerji v podporo državam, zlasti tistim, ki gostijo največje število beguncev in migrantov, v smeri zagotavljanja priložnosti za uresničitev polnega potenciala vsakemu otroku.
Države EU niso ravno navdušene nad novim migrantskim paktom
Z novim predlogom migracijskega in azilnega pakta pa niso vse članice tako zadovoljne, kot so na Unicefu. Vrstijo se pozivi k resnem premisleku, pričakovano pa so najbolj kritični Madžari.
Avstrijska ministrica za evropske zadeve Karoline Edstadler je predlog solidarnosti sicer pozdravila, a takoj dodala, da Avstrija ne namerava sprejeti nobenega begunca več. Avstrijski notranji minister Karl Nehammer je dejal, da je migracijski in azilni pakt premik v pravo smer, a je posvaril pred morebitnim obveznim premeščanjem migrantov. Opozoril je, da se bo Dunaj boril proti »uvedbi mehanizma za distribucijo skozi zadnja vrata«.
Nehammer je tudi izpostavil, da obvezna razporeditev migrantov ni uspela in v Evropski uniji »nima prihodnosti«. Avstrijski kancler Sebastian Kurz meni, da premeščanje migrantov v EU ne bo delovalo, saj številne države to zavračajo.
»Madžarska ne podpira obveznega premeščanja, brani skupne meje in pričakujemo, da bomo dobili enako mero podpore s strani drugih držav Schengna pri varovanju zunanjih meja,« je povedal govorec madžarske vlade Zoltan Kovacs. Madžarska še vedno vztraja pri svojem stališču glede begunske politike in ga ne spreminja.
Slovenski evropski poslanci z različnimi stališči
Tanja Fajon (S&D/SD) v svojem odzivu pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija končno predstavila nove predloge migracijske in azilne reforme EU, saj je premik naprej na tem področju nujen. Meni, da je predlog korak v pravo smer, a obenem svari, da ne bo enostavno. Pričakuje, da bo v pogajanjih med državami članicami ter institucijami EU, ki bodo zdaj sledila, najtrši oreh vprašanje solidarnosti in premeščanja oziroma vračanja ljudi. Obenem vlado poziva, da »mora biti Slovenija del rešitve, in ne problema«.
Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) in Irena Joveva (Renew/LMŠ) menita, da je predlog zahteven in kompleksen kompromis med državami članicami in močno odraža zahteve vzhodnih držav članic, ki niso pristale na obvezne kvote razporejanja migrantov. Prav tako pa menita, da številne dolgoročne izzive migracij ne naslavlja dovolj celovito, kajti prostora za bistvene spremembe predlaganega in iskanje nadaljnjega kompromisa ni veliko.
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) ocenjuje, da je v paktu predlagana obvezna solidarnost v dveh primerih – ob izkrcanju migrantov, rešenih na morju, in v primeru migracijskih pritiskov – zelo problematična in predstavlja le drug izraz za obvezne kvote.
Bogovič meni, da predlog še vedno ni dovolj prisluhnil tistim državam v EU, ki obveznim kvotam nasprotujejo. Zato se boji, da za današnji predlog komisije ne bo doseženega soglasja znotraj EU in bo treba tesneje zapreti vrata za vse ilegalne migrante in tihotapce ljudi.
Bogovič v ospredje postavlja ravno slednje in dodaja: »Drugačna zgodba pa je, če gre za vojne begunce, saj EU v tem primeru je in mora ostati človekoljubna in solidarna ter upravičene prosilce za azil seveda sprejeti, prav tako Slovenija.«
Slovenija nujno potrebuje strožje azilne postopke
Letos smo imeli skoraj 3000 prosilcev za mednarodno zaščito, velika večina jih po zaprositvi izgine. V državo vstopijo nezakonito, v trenutku, ko ugotovijo, da jih bomo skladno s predpisi vrnili, pa se odločijo za prošnjo za azil. V azilnem domu jim omejitev gibanja ni izrečena in 70 odstotkov teh ljudi izgine.
Gre za eklatantno in močno izraženo zlorabo azilnih postopkov, zato se je minister za notranje zadeve Aleš Hojs odločil, da bo v svojem mandatu naredil vse za spremembo zakonodaje, da bo ta v večji meri regulirala azilno politiko oz. možnost vstopa tujcev in bo v delu reformirala organizacijo slovenske policije.
Hojs meni, da je ogromno zlorab tudi pri zaposlovanju ali združevanju družin tujcev, ki delajo v Sloveniji. Ljudje se namreč prijavijo kot delavci v Sloveniji, čez leto združujejo družino, zato da so upravičeni do socialnih prejemkov, nato pa se ne pojavijo več, prav tako izgine sled za njihovimi družinami, socialni transferji jim ostajajo.
»Stvari je v naši družbi treba zaostriti in urediti. Tem, ki izkoriščajo našo zakonodajo, je treba dati jasen signal, da tega ne bomo več dopuščali,« je izpostavil Hojs in dodal, da je v zaključni fazi medresorskega usklajevanja novela zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Do konca leta pa bodo na ministrstvu skušali preoblikovati še zakonodajo s področja policije.
