Zabava

Pred 100 leti v Slovencu

Posted on 9. 10. 20209. 1. 2021 by Marko Želko

Vsak petek vam postrežemo z novim člankom o tem, kako se življenje je in ni spremenilo v natanko 100 letih. Tudi danes si boste lahko prebrali v kakšnih zapletih so se Slovenci znašli z Italijani in Nemci. Prav tako si bomo pogledali kaj se je dogajalo znotraj države – kako se je razvijalo Prekmurje …

Dobre in slabe novice s Prekmurja

V prejšnjih povzetkih člankov izpred 100 let smo že govorili o Prekmurju in težavah, s katerimi so se tam srečevali. Izgledalo pa je, da so se nekatere stvari le obrnile na boljše.

V šolah in na gimnaziji so pričeli s poukom. Na določenih lokacijah pouk še ni potekal, ker niso še zapolnili vseh učiteljskih mest. So se pa srečevali s težavami pri nekaterih šolskih stavbah, saj se vojaki še niso odpravili ven ali pa ni bila še odpravljena škoda, ki so jo vojaki povzročili.

Preberite tudi:
Pred 100 leti v Slovencu
Pred 100 leti v Slovencu o nogometu in koncu sveta

Eno izmed težavnih področij je bil promet. Še vedno so pogrešali železniško povezavo na poti Murska Sobota – Ljutomer – Ormož. Prav tako so spodbujali h gradnji cestne povezave v smeri Cankova – Murska Sobota – Dolnja Lendava. So se pa gradile dovozne ceste k brodom.

Prekmurje je takrat imelo težavo s pošto, pa tudi tobaka že tri mesece niso imeli.

Prekmurje je ostalo brez tobaka, kar je predstavljajo svojstven problem.

Kritike na uvedbo trošarine za vino

»Država potrebuje denar; in trošarina na vino bi predstavljala lahko lep vir državnih dohodkov, ako ne bi birokratizem takoj požrl vse dohodke, ki jih nalaga državljanom. Take naredbe bi morale biti napravljene malo bolj v trgovskem smislu; s čim manjšimi stroški in temvečjim efektom.«

Tako se je začel prispevek, ki je konstruktivno kritiziral novo uvedbo trošarine na prodajo vina. V prispevku so bili še podani predlogi, kako bi lahko na boljši način uvedli omenjeno spremembo, kot na primer, da se strošek trošarine zaračuna zadrugam in si potem člani strošek razdelijo med seboj, kar bi birokratsko vodenje pobiranja trošarin seveda olajšalo.

Javno objavljanje imen posameznikov, ki zahajajo v tržaško kavarno

Kavarna v Trstu, z imenom »XXX. ottobre« in njeni obiskovalci so bili tarča večine takratnih slovenskih časopisov. Njen lastnik Šorli, je bil slovenskega rodu, vendar je svoj rod zamenjal za podporo fašistom in v svoji kavarni prepovedal slovenski jezik in slovenske časopise.

Zaradi tega so slovenski časopisi objavili zapis, kjer so pozvali vse Slovence, naj prenehajo zahajati v omenjeno kavarno in naj v njo zahajajo samo fašisti. Tako se je tudi v resnici začelo dogajati. Nekateri Slovenci pa so v njo še vedno hodili in tako so slovenski časopisi zagrozili, da bodo javno objavili imena teh posameznikov.

Časopis Slovenec je naprej pisal, da so ti ljudje nehali hoditi v kavarno čez dan in so tako hodili samo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, poleg tega pa so se skrivali po kotih, ker jih je bilo sram, da bi jih kdo videl.

V nadaljevanju članka so tako objavili štiri imena posameznikov, ki so obiskovali kavarno, povedali pa so še, da jih bodo v prihodnje navedli še več.

Vandalizem za izražanje svojega nestrinjanja je bil način komunikacije že leta 1920.

»Nemška pomota«

Članek omenja Nemce, ki so v tistem času želeli na vsak način poškodovati avtomobile, ki so bili v lasti Slovencev.

Tako se je zgodilo v Železni Kapli na Koroškem, ko je skupina nemških dijakov prerezala gume na avtu, za katerega so bili prepričani, da je v lasti Slovenca. Izkazalo se je, da je bil lastnik avtomobila Nemec, ki se je bil kritičen do neumnosti nemških učencev.

Preberite več