Si minister za kulturo zares zasluži grožnje s smrtjo?

V petek, 23. oktobra, je skupina Aktiv delavcev in delavk v kulturi, pred Ministrstvom za kulturo postavila sklop predmetov, s katerimi na očiten način grozijo s smrtjo določenim osebam na čelu z ministrom za kulturo Vaskom Simonittijem.

Preberite tudi:

Kultura je odraz naroda in oboje je na psu

Smo filmski ljubitelji zares dolžni gledati homoseksualne vsebine?

V Sloveniji deluje 27.000 nevladnih organizacij

Da gre za očitne grožnje s smrtjo, predstavljajo predmeti, ki obarvani rdeče, predstavljajo kri. Na teh predmetih so zapisana imena, ki so »trn v peti« avtorjev predstave. Povod za to, je po vsej verjetnosti odločitev ministrstva za kulturo, da obnovi prostore na Metelkovi 6, kjer delujejo nekatere nevladne organizacije.

V ozadju aktualnega dogajanja je urejanje področja nevladnih organizacij, ki je iz leta v leto vse bolj kaotično. V Sloveniji namreč deluje 27.000 nevladnih organizacij, ki se v glavnem financirajo iz državnega proračuna. V letu 2018 so prejele 333,15 milijonov evrov, od tega 311,41 iz proračuna.

Vseh nevladnih organizacij ne moremo enačiti

Gotovo je, da si ne moremo zamisliti življenja brez gasilcev, ki spadajo med nevladne organizacije, ki so življenjskega pomena. Vprašanje pa je, če je vitalnega pomena za slovensko družbo npr. Mirovni inštitut, ki mu je blizu komunistična in LBTGQ ideologija. Med leti 2003 in 2017 je prejel 2.335.096 evrov, v to pa niso všteta sredstva iz evropskih proračunskih sredstev.

Vlada in posamezna ministrstva, ki so pristojna za nevladne organizacije imajo zato namen, da končno uredi to področje, saj je že iz primerjave Gasilskih društev in Mirovnega inštituta jasno, da jih ne moremo enačiti in jih imeti za enako pomembne.

V ozadju protestov, ki so vse bolj brutalni, je strah, da bodo določene nevladne organizacije ob določen del sredstev, ki jim zagotavlja mirno preživetje in tudi mirno delovanje. V prostorih na Metelkovi, od koder se nevladniki slišijo najglasneje, smo bili v preteklosti priče zabavam, kjer ni manjkala niti droga.

Ministrstvo za kulturo želi prerazporediti sredstva

V odgovoru ministrstva za kulturo na nedavne grožnje s smrtjo je zapisano, da določenim nevladnim »kulturnim« organizacijam proračunska sredstva ne pripadajo, ker so v primerjavi z drugimi državljani v privilegiranem položaju. Ta denar jim namreč omogoča ne transparentno upravljanje z denarjem.

Na račun nesorazmerne razporeditve proračunskega denarja med določene nevladne organizacije, si ministrstvo za kulturo prizadeva, da bi organizacijam, ki do tega denarja niso upravičeni, sredstva omejili in jih namenili vrhunskim kulturnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu.

Slovenci gojimo nesorazmeren odnos do določenih dogajanj

Ob vsem dogajanju v zvezi s protesti določenih nevladnih organizacij je zaskrbljujoč medel odziv slovenske javnosti. Po eni strani smo se pripravljeni burno odzvati, ko gre za vprašanje sporne uporabe nekaj sto evrov določenega vladnega predstavnika, medtem ko se na sporna milijonska odtekanja v žepe nevladnih predstavnikov ne odzivamo.

V Sloveniji smo priče situaciji, ki si sama po sebi nasprotuje. Kdor npr. pove že nedolžno šalo na račun istospolno usmerjenih, tvega, da bo kaznovan z zaporno kaznijo ali visoko globo. Po drugi strani pa lahko nekdo ali neka skupina vsakodnevno grozi nekomu s smrtjo, pa bo to označeno kot pravica do svobode izražanja ali celo pravica do umetnosti.

Uveljavljanje dvojnih meril nas oddaljuje od demokratičnih standardov

Takšna situacija vse bolj spominja na začetke vzpona nacističnega režima v Nemčiji. Če je takrat nekdo zagovarjal enakopravnost ljudi, je bil lahko hitro ob glavo. Če pa je vpil proti določeni etnični ali politični skupini, ki ni bila v prid nacističnemu režimu, je imel od oblasti popolno podporo.

Dvojna merila, ki so v slovenskem prostoru vse bolj očitna, nas vse bolj oddaljujejo od demokratičnih standardov. Ob tem je zanimivo, da takšne nevladne organizacije podpirajo tisti, ki so najbolj glasni glede takojšne ureditve položaja zdravstva in socialnih ustanov, kot npr. gradnja novih domov za ostarele.

Stranka Levica, ki jo je polna usta takšnih zahtev, bi lahko svojo verodostojnost dokazala s tem, da bi predlagala prerazporeditev proračunskih sredstev iz določenih nevladnih organizacij v zdravstvo in socialo. Ker pa njihova podpora nevladnikom nima konkretne osnove, s tem kažejo lastno neverodostojnost.

Ali še sploh znamo ločiti kulturo od nekulture?

Pri poizkusu urejanja statusa nevladnih organizacij gre za ločitev »zeli od plevela«. Kakor je treba na njivi skrbeti, da plevel ne zaduši kulturnih rastlin, tako gre tudi na področju nevladnih organizacij za ugotovitev njihove (ne)kulturnosti. Tiste nevladne organizacije, ki samo izčrpavajo davkoplačevalski denar, ne da bi kaj prispevale v dobrobit družbe, nimajo v naši družbi kaj iskati.

Nedavno »umetniško« dejanje, s katerim so nekateri nevladniki pred ministrstvom za kulturo grozili s smrtjo ministru in še nekaterim, samo po sebi govori, da so družbi prej v škodo, kot v korist. Vprašanje pa je, če ima slovenska družba še sploh pravi občutek, kaj je resnična kultura in kaj je nekultura?