Kam bodo šle milijarde za kmetijstvo: prihodnost je jasna
Države EU so se dogovorile o stališču glede prihodnje kmetijske politike EU, vendar pogajanja še zdaleč niso končana.
Slovenski kmet v povprečju obdeluje približno sedem hektarjev zemlje, Hrvaški kmet skoraj deset hektarjev, v Avstriji okoli 20 hektarjev, češki kmetje pa imajo več kot šestkrat več zemlje za obdelavo. Razlike so ogromne, ne samo v velikosti, ampak tudi v tem, kaj in kako pridelujejo kmetje. Kljub temu imajo vsi isti dežnik financiranja – SKP, okrajšava za skupno kmetijsko politiko EU. Pot njihove prihodnosti je bila postavljena na zadnjem zasedanju v Luksemburgu.
Preberite tudi:
Pogajanja o največjem fondu financiranja v EU potekajo že dve leti. Ena od ovir je že dolgo financiranje, ki je odvisno od območja – torej večje območje, več denarja. V prihodnosti bo del teh neposrednih plačil povezan z okoljskimi storitvami. Svet kmetijskih ministrov je predlagal 20 odstotkov, Evropski parlament pa 30 odstotkov. Nekateri so se zavzemali celo za 50-odstotno namensko pomoč.
S skoraj 40-odstotnim deležem so kmetijske subvencije trenutno največja postavka v proračunu EU. V prihodnjem obdobju do leta 2027 naj bi znašale okoli 387 milijard evrov, kar je 31 odstotkov. Trenutno v deset milijonov kmetij letno steče 58 milijard evrov. Nekateri obdelujejo 133 hektarjev, drugi tri.
Vir slike: Michi Nordlicht, Pixabay
Eko pravila s fazo učenja
Več držav članic EU je med pogajanji zavrnilo obvezna ekološka pravila. Po izboljšavah nemškega predloga je bil dosežen kompromis. V skladu s tem je zdaj v zadevi predvidena dvoletna »faza učenja«. Poleg tega naj bi zvezne države imele možnost, da s temi »ekološkimi shemami« kreditirajo tudi okoljske storitve, ki se izvajajo v tako imenovanem drugem stebru. Vendar se ta faza učenja ne začne takoj, ampak šele v obdobju 2023/2024.
Dogovor je pomemben mejnik in dobro ravnotežje, ki zagotavlja bolj zeleno, pravično in preprosto skupno kmetijsko politiko ter krepi okoljske ambicije ob zagotavljanju zadostne prožnosti za ohranjanje konkurenčnosti, je po koncu pogajanj poudarila nemška kmetijska ministrica Julia Klöckner, ki je v imenu nemškega predsedstva vodila pogajanja.
Kompromis, ki je rezultat pogajanj v minulih dveh letih in pol pod petimi predsedstvi, je bil sicer šele izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom. Članice in parlament morajo še doreči končni dogovor.
V pogajanjih članic, osredotočenih na ozelenitev evropske kmetijske politike v okviru krovnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, sta do konca ostali odprti vprašanji opredelitve eko ali okoljskih shem ter izjem za male kmete pri pogojevanju in finančni disciplini.
Dogovor vključuje močne zaveze za krepitev okoljskih ambicij z novimi instrumenti, kot so okoljske sheme, in s krepitvijo pogojevanja. Obenem je članicam pri pripravi nacionalnih strateških načrtov omogočena prožnost pri tem, kako bodo dosegle okoljske cilje, tudi z dveletno pilotno fazo za okoljske sheme in ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.
Vir slike: Pete Linforth, Pixabay
Med ključnimi elementi dogovora je pogojevanje finančne podpore kmetom z uveljavljanjem praks, ki koristijo podnebju in okolju. Kmetje, ki bodo presegli osnovne okoljske in podnebne zahteve, bodo upravičeni do dodatne finančne podpore na podlagi okoljske sheme. Za to bo rezerviranih 20 odstotkov denarja za prvi steber skupne kmetijske politike, torej neposredna plačila kmetom. Začetna dveletna pilotna faza bo zagotovila, da članice ne bodo izgubile preveč denarja, medtem ko šele spoznavajo nov sistem.
Od kmetov se bo tako, zahtevalo bolj ambiciozno izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, a bo za to namenjeno tudi več proračunskih sredstev – najmanj 30 odstotkov sredstev iz prvega stebra se namenja za eko sheme ter najmanj 35 odstotkov sredstev za razvoj podeželja za okoljske in podnebne ukrepe. Z namenom varovanja biotske raznovrstnosti se določa spodnja meja 10 odstotkov kmetijskih površin, ki bodo morale biti namenjene neproduktivnim funkcijam, kot so varovalni pasovi in prahe.
Krepitev podpore manjšim kmetijam se izraža v potrditvi predloga komisije o omejitvi višine neposrednih plačil na 100.000 evrov ter povečanju sredstev za prerazporeditveno plačilo za prve hektare. Med nabor investicij iz drugega stebra se dodaja investicije v digitalne tehnologije. Podporo mladim prevzemnikom kmetij parlament krepi s podvojitvijo proračuna za ta namen, in sicer na štiri odstotke ovojnice za razvoj podeželja.
Za Slovenijo kompromis izjemno pomemben dosežek
Slovenijo je v pogajanjih zastopal kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je kompromis označil kot izjemno pomemben dosežek EU za celotni kmetijski sektor. »Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen,« je izpostavil.
Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno skupno kmetijsko politiko na področju okolja in podnebnih sprememb, a obenem ponavljala, da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne.
Zagovarjala je tudi veliko prožnost pri zagotavljanju obsega sredstev iz prvega in drugega stebra, namenjenih za okolje. Po dogovoru na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da ima Slovenija sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje okoljske sheme.
V povezavi z okoljsko shemo na ministrstvu izpostavljajo možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v prvem stebru. Izpostavljajo tudi finančno prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo.
Glede pogojevanja izpostavljajo velik napredek pri prožnosti pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju. Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje posebnosti, predvsem vezane na male kmete.
Slovenija je zadovoljna tudi z obsegom sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru prvega stebra, kot pomembno pa izpostavlja tudi prostovoljnost uvedbe prerazporeditvenega plačila in dosežek na področju sektorskih intervencij.
Na ministrstvu še izpostavljajo, da kompromisno besedilo izraža pripombe Slovenije, ki je opozarjala na administrativno breme. Namesto vsakoletnega ocenjevanja uspešnosti ukrepov s pomočjo kazalnikov učinka in rezultata za vse specifične cilje je predvideno dvoletno na podlagi letnih poročil o vrednostih kazalnikov rezultata.
Za Slovenijo je po navedbah ministrstva posebej pomembno še to, da se lahko poenostavlja tudi sistem kontrol glede pogojenosti za majhne kmetije.
Podgoršek je na virtualni novinarski konferenci pojasnil, da na ministrstvu že pripravljajo strateške dokumente, s katerimi bodo naslovili uresničevanje novih ciljev. Pričakujejo, da bo okoli novega leta pripravljen prvi osnutek teh strateških dokumentov.
Reforma skupne kmetijske politike je sicer del zajetnega zakonodajnega svežnja prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna, ki skupaj s skladom za okrevanje sestavlja sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo koronavirusa. Pogajanja o celotnem svežnju so kompleksna in zahtevna, vse glasnejše so skrbi, da dogovor ne bo dosežen pravočasno, torej do konca leta.
Premalo za podnebje
Podnebne zahteve še zdaleč niso zadostne, je kritika avstrijskih Zelenih v Evropskem parlamentu, ki bo svojo zadnjo mejo postavil šele tekom tedna. Tudi med okoljevarstvenimi organizacijami je bilo malo veselja: »To je temen dan za okolje in prihodnost Evrope,« kritizirajo okoljsko krovno organizacijo. Kljub zeleni pogodbi bi bila zaščita okolja in biotske raznovrstnosti pri razdeljevanju kmetijske pomoči v veliki meri prezrta.
Za pobudnike referenduma o zaščiti živali gre kmetijska politika EU »v popolnoma napačno smer«. Tudi povratne informacije nevladnih organizacij so podobne: nemški WWF vidi, da se »uničujoča politika subvencioniranja« nadaljuje v korist velikih kmetijskih skupin.
Vir slike: Pete Linforth, Pixabay
Okoljski aktivisti z Greto Thunberg na čelu so Evropski parlament pozvali, naj zavrne predlagane spremembe evropske skupne kmetijske politike za obdobje 2021-2027. Te namreč ne bodo pripeljale do izpolnitve zavez na področju podnebnih sprememb, so prepričani.
Thunbergova je evropskim poslancem sporočila, da imajo sedaj priložnost, da prazne besede spremenijo v dejanja. »Oči prihodnje generacije so uprte v vas,« je opozorila.
Prav tako je bila mladenka kritična do medijev, ki po njeni oceni preveliko pozornost dajejo nepomembnim manjšim delom paketa, kot je denimo predlagana prepoved uporabe izraza »vegi burger«. Predlog tega dopolnila so evropski poslanci sicer že zavrnili.
Za skupno evropsko kmetijsko politiko je v obdobju od 2021 do 2027 trenutno predvidenih 387 milijard evrov. Aktivisti so ogorčeni, da naj bi bilo le 20 odstotkov tega denarja namenjenega podnebju prijaznim politikam.
