Vse, kar morate vedeti o testiranju in testih za covid-19

Po več kot sedmih mesecih vrtenja samo okoli covida-19, nešteto teorijah zarot, mnenj tisoč in enega strokovnjaka in »strokovnjaka«, je zmeda vse večja. Včasih je že zelo težko ločiti pleve od zrna. Pred kratkim pa je na družabnih omrežjih zaokrožil zapis Petre Vovko, ki je odlično razložila kar nekaj teorij zarot o testiranju in testih.
Preberite tudi:
Teorija 1: Pozitiven rezultat na testu PCR ne pomeni bolezni!
Molekularni test, pozitiven za SARS-CoV-2, res ne pomeni enako kot bolezen.
Nikoli (velja za vse okužbe in vse oblike testov) ne moremo govoriti o bolezni, če imamo samo pozitiven rezultat testiranja. O bolezni govorimo, ko se pojavijo bolezenski simptomi/znaki. V primeru pozitivnega testa brez bolezenskih znakov/ simptomov govorimo o asimptomatski okužbi ali pa o nosilstvu (v primeru bakterij).
Npr.: veliko ljudi ima v žrelu bakterijo Streptococcus pyogenes brez znakov bolezni, ker jo telo tolerira. Ko nosilci to bakterijo prenesejo na dovzetno osebo, bo ta zbolela za angino. Podobno je lahko tudi pri novem koronavirusu.

Vir slike: Pixabay
Pri pozitivnem testu za SARS-CoV-2 v odsotnosti simptomov govorimo o bodisi predsimptomatski (oseba je kužna že pred simptomi) bodisi asimptomatski (oseba je kužna, a nima simptomov) okužbi. V prvem primeru smo okužbo zaznali še pred nastopom simptomov, ki se bodo razvili v nekaj dneh. Pri asimptomatski okužbi pa bo okužba minila brez bolezenskih znakov. V vsakem primeru ima taka oseba virus na sluznici nosno-žrelnega prostora.
Virus lahko tedaj pri govorjenju, petju, kašljanju zelo hitro prenese na druge ljudi. To pomeni, da so vsi pozitivni rezultati na koronavirus izjemno pomembni, da prekinemo verigo prenosa, preden virus doseže ranljive skupine.
Teorija 2: V laboratoriju ne znajo ločiti virusov. Vse prehlade se pripisuje SARS-CoV-2. Gripe kar naenkrat ni več.
Molekularni test (PCR) je najbolj zanesljiv izmed vseh oblik testov za dokazovanje virusnih okužb in zelo dobro loči viruse med sabo. Ne samo da loči SARS-CoV-2 od prehladnih koronavirusov (HCoV-229E, HCoV-OC43, HCoV-NL63 …), ločuje še bolj ozko sorodne viruse. Npr.: ko nekdo zboli za gripo in potrebuje bolnišnično zdravljenje, mu določi tip gripe (A ali B), pri gripi A pa celo podtip (H1N1, H3N2). Vse to zmore testiranje PCR.
Virusi različnih vrst se namreč razlikujejo po genomu in lahko se izberejo geni, ki so edinstveni samo za posamezno vrsto virusa. Ko je znano zaporedje nukleotidov v dednini virusa, se lahko izberejo tisti predeli, ki jih ima samo ta virus in noben drug na Zemlji.
Z usmerjanjem testa PCR na gene, ki jih ima samo covid-19, se lahko zagotovi, da test PCR slučajno ne prepozna sorodnega virusa (npr. starih koronavirusov) ali drugih virusov, ki povzročajo prehladna obolenja (npr. rinovirusov, RSV …) kot SARS-CoV-2, in se s tem izogne situaciji, ko bi pri človeku z običajnim prehladnim obolenjem lažno dokazali covid-19. Poleg tega se v vsakem vzorcu dokazuje več genov iskanega virusa. Pri koronavirusu se dokazujejo dva do štirje geni (odvisno od testa). Na vsakem od teh genov mora test prepoznati tri zaporedja v dolžini okrog 20 nukleotidov. S tem ko je toliko ujemanj z dednino novega koronavirusa v vzorcu, se lahko zagotovo trdi, da je v vzorcu točno ta virus.
»Lovke« v testu PCR, ki iščejo koronavirusne označevalce, se ne ujemajo z geni drugih virusov in napačen rezultat je skrajno malo verjeten.
Prav tako ni res, da ta trenutek ni drugih virusov. Pri zelo ogroženih bolnikih in otrocih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi respiratornega obolenja, se vedno iščejo vsi možni povzročitelji okužbe. Najpogostejši drugi virusi so trenutno rinovirusi in adenovirusi.
Splošne populacije, ki je prehlajena in negativna na SARS-CoV-2, se ne testira na vse povzročitelje okužbe, če se pri njih ne pričakuje zapletov okužbe.
Drži, da trenutno gripa ne razsaja in je pri nas ni. Vendar je severno od ekvatorja v oktobru v zadnjem stoletju tudi ni bilo. Zakaj bi se potem morali sedaj cepiti proti gripi? Cepiti se moramo, preden začne razsajati, ker telo po cepljenju potrebuje še dva do tri tedne, da se vzbudi imunski odziv proti virusom gripe.
Šele potem se je imunski sistem zmožen aktivirati takoj, ko pride v stik z nadležnim virusom. Kakšne probleme bo povzročala gripa to sezono, se ne ve. Ampak ob množičnem cepljenju proti gripi (prva dobava cepiva je že pošla), distanci in uporabi mask mogoče ne bo hudo. Zaščitni ukrepi proti širjenju covida so namreč učinkoviti tudi za prekinitev širjenja gripe, hkrati pa je virus gripe manj nalezljiv in se širi počasneje kot SARS-CoV-2.

Vir slike: Pixabay
Teorija 3: Laboratoriji ne opravijo objavljenega števila testov, ker tako velikega števila brisov ni mogoče analizirati v enem dnevu.
Na socialnih omrežjih se vrstijo objave, v katerih je opisan postopek PCR-reakcije kot tudi ekstrakcije virusne nukleinske kisline (osamitev virusne NK iz virusa). Res je, da celotna analiza vzorca traja približno 4 ure. Zavedati pa se moramo, da se ti postopki ne izvajajo ročno ter da en analizator procesira do 96 vzorcev naenkrat.
Natančno število vzorcev, ki jih je možno analizirati naenkrat, je odvisno od sistemov, ki jih laboratorij uporablja, in njihovega števila. To najenostavneje ponazorimo s primerjavo s peko piškotov. Lahko pečeš en po en piškot ves ljubi dan ali pa si omisliš pekač in jih pečeš 30 hkrati. Več piškotov kot želiš speči naenkrat, večji pladenj izbereš. Če pečeš samo en piškot ali nekaj piškotov, je delo opravljeno relativno hitro.
Če jih pečeš zelo veliko, že nastanejo zastoji pri ročni obdelavi, prestavljanju, zlaganju, pregledovanju kakovosti, premajhnem robotu za gnetenje, premajhnem pekaču. Pečica pa peče piškote enako dolgo, če imaš notri en piškot ali cel pekač.
Kaj naredimo, če imamo premajhen pekač? Kupimo več pečic.
Npr.: največji južnokorejski laboratorij SCL lahko dnevno analizira do 10.000 brisov, kar je nazorno posneto v spodnjem videu pri minuti 1:28. Slovenski laboratoriji imamo samo po nekaj analizatorjev, medtem ko jih v tem laboratoriju zlagajo v regale kot vložene kumarice. Ta laboratorij je tako zmogljiv, da so vanj v 1. valu z letali vozili brise iz drugih držav, ki niso zmogle testiranja, npr. Finska.
Res pa je, da osebe, ki analizirajo vzorce za SARS-CoV-2, delajo na meji svojih zmožnosti. Za nameček pa so še deležni posmeha ali pa se njihovo delo pripisuje epidemiologom.
Vsi, ki opazujemo dogajanje z distance, bi jim morali biti, kot tudi vsem drugim zdravstvenim delavcem (medicinskim sestram, zdravnikom, negovalcem v DSO-jih…), neskončno hvaležni, ker naše zdravje postavljajo pred svoje.
Teorija 4: Zakaj se jemlje globoki bris nosu in ne bris žrela?
Nosno-žrelni prostor je najprimernejše mesto za odvzem brisa, saj rezultati velike večine raziskav kažejo, da bris tega mesta daje bolj zanesljive rezultate kot samo bris žrela skozi usta. Ko se okužba začne, se virus razmnožuje na sluznici zgornjih dihal in količine virusne dednine naraščajo.
Zaznati jih je moč v različnih vzorcih (brisih, slini, blatu). Vendar je za najboljšo analizo treba izbrati mesto vzorčenja, na katerem je največ virusa, in tako zagotoviti največjo možno verjetnost dokaza virusa čimbolj zgodaj v poteku okužbe. Zato je izbira odvzemnega mesta pomembna.
S testiranjem se želi odkriti vse okužene osebe, tudi tiste, ki imajo zaenkrat še manjše količine virusa na sluznicah zgornjih dihal. Če bi izbrali neprimerno odvzemno mesto, bi spregledali okužene osebe, ki bodo večje količine virusa pričele sproščati nekaj dni po testu. Več o tem si lahko preberete na spletni strani SZO in tej povezavi.
Teorija 5: Izumitelj tehnike PCR Kary Mullis je trdil, da PCR ni primeren za diagnostiko.
Sploh ni pomembno, ali je to rekel. Mullis je dobil genialno zamisel, ki je vsekakor vredna Nobelove nagrade.
Reakcija PCR v izvirni različici res ni bila primerna za diagnostiko, ker je bila premalo specifična, je zelo rada nagajala, bila je mukotrpna za izvedbo in nevarna za zdravje laborantov. Včasih je pridelala pozitivne rezultate kar sama od sebe. Ampak od tistih časov do danes je tehnika PCR prestala neskončno izboljšav, ki so posledica genialnosti in velikih naporov številnih drugih kemikov, biokemikov in biotehnologov.
Primerjava testov PCR takrat in danes je, kot bi primerjali prvi model in zadnji model mercedesa. Tudi prvemu mercedesu ne bi zaupali, da vas bo zanesljivo pripeljal na morje. Danes ta tehnologija rešuje življenja, saj je nepogrešljiva pri diagnostiki in razvoju zdravil.
Njegovo trditev danes lahko obujamo v istem stavku kot trditve nekoč priznanih strokovnjakov, ki so med neuporabne izume uvrščali železnico, telefon, žarnico, letalo, avtomobil, kino, radio, zvočni film, televizijo, internet …
Dajmo se potem tudi za te izume pustiti prepričati, da so neuporabni.