Ugled Cerkve lahko stoji in pade na odnosu do denarja

Priljubljenost Cerkve ni na najbolj zavidljivi ravni. V zadnjem času prihajajo na dan različni spolni škandali, poleg tega jo pretresajo tudi finančne afere. Papež Frančišek je v zadnjem času naredil nekaj potez s katerimi želi, da bi bilo ravnanje s cerkvenim denarjem transparentno in pregledno.

Preberite tudi:

Papež – Božji poslanec iz mesa in krvi

Papež podpira homoseksualne partnerske zveze

Cerkev je v finančnem pogledu zelo razdrobljena

Problem cerkvenega denarja je večplasten. Prvi je gotovo ta, da nad njim ni tolikšne preglednosti, kot nad denarjem v podjetjih. Cerkev je namreč ustanova, ki je ločena od države. V zvezi z upravljanjem financ ji ločenost pride prav, saj ni toliko izpostavljena nadzoru, kot ga imajo druge pravne osebe.

Kar se tiče finančne obravnave cerkvenih ustanov, gre za popolnoma samostojne pravne subjekte. Mnogi namreč zmotno mislijo, da je upravljanje cerkvenega premoženja narekovano iz Vatikana. Cerkev je ravno v pogledu financ ena izmed najbolj razdrobljenih ustanov.

Sveti sedež, škofije, župnije in samostani so samostojne pravne osebe

Ko npr. govorimo o finančnem položaju Vatikana, ne govorimo o finančnem položaju Cerkve, kot celote, ampak samo o Svetem sedežu (pogovorno Vatikan), ki je ena izmed mnogih cerkvenih pravnih oseb. Tako finance Vatikana nimajo nobene zveze s financami posameznih škofij.

Podobno je tudi na nižjih cerkvenih ravneh. Določena skupina župnij se sicer cerkvenopravno združuje v določeno škofijo, vendar so škofija in župnije samostojne pravne osebe, kjer vsaka zase upravlja in razpolaga s svojim denarjem. Prav tako so samostojne pravne osebe tudi samostani.

Zaradi cerkvenopravne povezanosti samostojnih pravnih oseb znotraj Cerkve, obstaja med njimi dogovor, da se lahko med seboj tudi finančno podpirajo. Posamezne župnije so dolžne z delom darov vernikov podpirati škofijo, prav tako podpirajo tudi Vatikan, ko enkrat letno darujejo t.i. nabirko Petrov novčič.

Iz finančnih skušnjav ni nihče izvzet

Ravno iz naslova Petrov novčič je izšla nedavna afera, ki je spravila kardinala Angela Beccia ob kardinalski klobuk. Becciu je namreč imel dostop do denarja iz Petrovega novčiča, s katerim papež podpira karitativna dela v najrevnejših delih Cerkve. Becciu naj bi si s tem denarjem nakupoval luksuzne nepremičnine v Londonu.

Takšne in podobne finančne nepravilnosti kažejo, da iz skušnjav, ki jih prinaša denar, ni nihče izvzet, niti cerkveni dostojanstveniki. Dejstvo je, da smo vsi ljudje iz mesa in krvi, zato ne more pred mamljivostjo denarja človeka ščititi, niti duhovniško ali škofovsko posvečenje, niti visok cerkveni položaj.

Papež sprejema ukrepe za transparentnost in sledljivost denarja

Tega se zaveda tudi papež Frančišek, zato je v zadnjem času sprejel nekaj ukrepov in priporočil, ki povečujejo možnost sledljivosti finančnih transakcij in tudi samih darov vernikov, ki so namenjeno za potrebe Cerkve. V ta namen je junija izdal dokument o transparentnosti, nadzoru in konkurenčnosti.

Cerkev se je v preteklosti soočala tudi s pranjem denarja iz dobrodelnih skladov, prekupčevanja z nepremičninami, grabljenjem premoženja, ipd. O tem je pisal novinar . Knjiga temelji na dokumentih, ki jih je avtor pridobil od ljudi znotraj vatikanske kurije.

Cerkev nima pravice sprejemati denarja iz nepoštenih virov

Poleg poskusa nad transparentnostjo si papež Frančišek tudi prizadeva, da bi denar, ki ga Cerkev pridobiva in upravlja, izviral iz poštenih finančnih virov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi papež določil, da nihče znotraj cerkve ne sme več sprejemati denarja, ki bi bil pridobljen na nepošten način.

Izvor denarja, tudi če gre zares za potrebe Cerkve, je namreč zelo pomemben. Če je denar za Cerkev daroval nekdo, ki si je denar pridobil z izkoriščanjem ljudi, je to zelo pomemben podatek. Tudi, če je ta denar kasneje namenjen za najbolj upravičene dobrodelne namene, dar ne doseže svoj namen, če je bil pridobljen na nepošten način.

Na župnijah nihče ne sprašuje darovalcev po izvoru denarja

Takšni primeri so lahko tudi, ko gre za zbiranje denarja po župnijah, npr. za obnovo cerkve, nove zvonove, orgle, ipd. Da bi župnija zbrala dovolj sredstev, spodbuja to z raznimi akcijami t.i. botrstva. Navadno se ob tem najdejo premožni podjetniki, ki v zameno za lepo vsoto denarja pridobijo mesto na župnijski spominski plošči.

Župnik, ki sprejema denar iz tega naslova, donatorjev botrov ne sprašuje po izvoru denarja, ampak ga brez dodatnih vprašanj velikodušno sprejme. V skladu z razmišljanjem papeža Frančiška, bi župnik od vsakega, ki sprejme večjo vsoto denarja moral zahtevati pisno izjavo o izvoru darovanega denarja.

Sicer pa sponzorstvo, ki hkrati prinaša tudi reklamo, nima nobenega mesta v Cerkvi. V zvezi z darovi je Jezus namreč rekel: »Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela desnica« (Mt 6,3). Bistvo darovanja je namreč v tem, da ostane anonimno, kar izključuje vsakršno javno razglašanje.

Papež ne more vzpostaviti finančnega reda za celotno Cerkev

Urejanje finančnih zadev s strani papeža Frančiška zagotovo ni odvisno samo od njega in od njegove odločnosti po vzpostavitvi reda. Največ kar lahko stori sam s pomočjo svojih sodelavcev je ureditev financ znotraj Vatikana. Nedaven suspenz kardinala Beccia je primer, da papež ne opozarja samo z besedami, ampak dela tudi praktične poteze.

Ureditev financ v celotni Cerkvi je odvisna praktično od vseh kristjanov, posebej še škofov, župnikov in redovnih predstojnikov, ki kot odgovorne osebe, odgovarjajo za finance njim zaupane jim pravne osebe.

Na njih leži velika odgovornost, da kot upravljalci denarja, ki je dar »uboge vdove«, sredstva uporabijo na najbolj optimalno možen način. Za to pa potrebujejo obilo modrosti, ki prihaja neposredno od Svetega Duha. Glede na obstoječ odnos do denarja v Cerkvi, je marsikdo še kako potreben polnosti darov Svetega Duha.