Naprej na vsebino

Je Slovenija za izseljence mati ali mačeha?

Zunaj naših meja živi 650.000 Slovencev. 500.000 jih je izseljencev, ostali so avtohtoni prebivalci sosednjih držav, ki so zaradi preureditev državnih meja ostali zunaj matične domovine. Razlogi za izseljenstvo so različni, v vsakem primeru pa gre za poizkus ustvarjanja kvalitetnega življenja, kot ga nudi matična domovina.

Preberite tudi:

Dan suverenosti pomemben mejnik slovenskega naroda

Slovenija ima manj državljanov, število tujcev pa narašča

»Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«

Izseljenci po svetu.
Izseljenci po svetu.
Vir slike: Jezikovna Slovenija

Novejši razlog za izseljenstvo je »beg možganov«

Problem izseljencev ni samo stvar preteklosti, ampak je navzoč tudi danes. Danes smo priče predvsem t.i. begu možganov. Pri tem gre za to, da država v ljudi vlaga sredstva za izobraževanje, po končanem izobraževanju pa se ti ljudje izselijo iz države in si v tujini ustvarijo kariero. Na ta način postane človek, ki se je izselil, za matično državo strošek, za državo v katero se izseli pa pridobitev.

»Beg možganov« lahko uvrstimo v kategorijo ekonomskega izseljenstva, kar je tudi najpogostejši razlog, da so Slovenci v zadnjem stoletju zapuščali domovino. Prvi ekonomski val izseljencev se je zgodil v letih pred prvo svetovno vojno, ko so se naši rojaki preseljevali v Severno Ameriko.

Slovenci so se začeli preseljevati zaradi govoric o »medu in mleku«

Takrat je pri nas prevladovalo splošno prepričanje, da se tam »cedita med in mleko«. Tisti, ki so se odpravili na pot čez Atlantski ocean so kmalu videli, da temu ni tako. Napor je predstavljala že dolgotrajna vožnja z ladjo. Ko so končno pristali na vzhodni obali ZDA, so najprej pomislili, da se je napor končal.

Vendar je v večini primerov bila zadeva ravno obratna, saj se je takrat šele začela trnova pot »s trebuhom za kruhom«. Ni jim bilo dano, da bi sami izbirali kaj in kje bodo delali, ampak so jih razporedili po vsej Ameriki glede na njihovo zdravje in fizično moč.

Po prvi svetovni vojni so bili izseljenci zlasti Primorci

Kljub vsemu trpljenju so se kmalu navadili na nove razmere. Začeli so ustanavljati slovenska društva, kjer so gojili slovensko kulturo. Posameznikom so se kasneje pridružile tudi njihove družine iz domovine. Kmalu je Severna Amerika zaprla vrata za izseljence, zato so se kasneje Slovenci naseljevali predvsem v Južni Ameriki.

Po prvi svetovni vojni so Slovenski izseljenci prihajali v glavnem iz Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. Poleg gospodarskih razlogov so bili razlog za izselitev tudi politični. Na Primorskem je takrat vladal fašizem, ki je načrtno uničeval vse, kar je slovensko.

Po drugi svetovni vojni so Slovenci bežali pred komunizmom

Prava kalvarija je za Slovence nastopila po koncu druge svetovne vojne. Zaradi strahu pred komunizmom je domovino zapustilo okoli 30.000 Slovencev, ki so se v glavnem naselili po begunskih taboriščih v Avstriji. Približno polovico je britanska vojska vrnila partizanskim silam.

Veliko večino vrnjenih so komunisti pobili, kar danes označujemo pod pojmom povojni poboji. Ostali, ki jim je uspelo pobegniti pred komunistično roko, so se naselil večinoma v Južni Ameriki, predvsem v Argentini. Nekaj se jih je naselilo tudi v ZDA in Kanadi.

Politični izseljenci kažejo najbolj slovenski obraz

Ravno politični izseljenci so pravi slovenski čudež. Zdaj obstaja že četrta generacija, vendar še večina izmed njih ohranja slovenski jezik in slovensko kulturo. Za razliko od naših zamejcev, ki se vse bolj »utapljajo« med avstrijskim in italijanskim življem, Slovenci v Argentini gojijo svoje slovenstvo.

Razlogi za njihovo preživetje so prav gotovo v dejstvu, da so njihovi predniki, ki so zbežali pred komunističnim terorjem, znali ceniti domovino, ki so jo morali po sili razmer zapustiti. Njihova slovenska zavest je bila tako močna, da vpliva še na mlajše generacije.

Tisti, ki so se odpravili na pot čez Atlantski ocean so kmalu videli, da temu ni tako. Napor je predstavljala že dolgotrajna vožnja z ladjo. Ko so končno pristali na vzhodni obali ZDA, so najprej pomislili, da se je napor končal.
Tisti, ki so se odpravili na pot čez Atlantski ocean so kmalu videli, da temu ni tako. Napor je predstavljala že dolgotrajna vožnja z ladjo. Ko so končno pristali na vzhodni obali ZDA, so najprej pomislili, da se je napor končal.
Vir slike: Slovenski etnografski muzej

Del politike se še vedno mačehovsko obnaša do izseljencev

Ob razmišljanju o slovenskih izseljencih se ne moremo znebiti grenkega občutka glede skrbi za Slovence izven matične domovine. V okviru vlade sicer obstaja resor za Slovence po svetu, vendar je vprašanje, če ga lahko primerjamo z dejavnostjo ostalih ministrstev.

Posebej je problematičen odnos do izseljencev s strani levega političnega pola, ki še vedno označujejo politične migrante za izdajalce. S tem levica posredno priznava, da nosi v globini ideale komunizma, saj je bil razlog političnega izseljenstva izključno strah pred komunizmom.

Vprašanje odnosa do komunističnih simbolov

Ravno ohranjanje in celo krepitev slovenstva je najboljši dokaz, da ne gre za izdajalstvo, ampak nasprotno, za dejavno ljubezen do Slovenije in slovenskega naroda. Gre še za en poizkus slepitve s strani levice, ki lastne probleme projicira v drugega. Na njihovih t.i. domoljubnih prireditvah bomo redko videli državne zastave, ampak so vedno v ospredju komunistični simboli.

V skladu z Zakonom o javnem redu in miru je celo prepovedano izobešanje tuje zastave (14. člen), kar se na omenjenih prireditvah ali protestnih shodih redno dogaja. Poleg nekdanje slovenske zastave z rdečo zvezdo, je navzoča tudi jugoslovanska zastava.

Zaradi ekonomskih razmer so ljudje začeli zapuščati tudi Jugoslavijo

Poveličevanje jugoslovanstva in njegovih simbolov lahko takoj ovržejo izseljenci, ki so se iz domovine izselili ravno zaradi klavrnega odnosa jugoslovanske države do njih. Poleg političnih migrantov, so se iz bivše države izselili tudi ekonomski migranti, predvsem med leti 1960 in 1970. Tako lahko tudi ob tem podatku zrušimo mit o tem, kako naj bi lepo živeli v Jugoslaviji.

Skrb za izseljence se lahko izraža v materinskem odnosu do njih

Glede na to, da ima Slovenija znotraj lastni meja okrog dva milijona prebivalcev, bi morala še s posebnim čutom skrbeti za svoje izseljence, zamejce in zdomce. Njihovo število namreč zavzema več kot četrtino Slovencev v matični domovini. Z gojenjem in razvijanjem slovenske kulture, v državah izseljencev, bi se lahko okrepil tudi ugled Slovenije v svetu.

V zadnjem času so namreč notranji politični boji posvečeni ravno ugledu, ki naj bi bil zaradi delovanja politike zelo zamajan. Ugled in prepoznavnost Slovenije bi lahko okrepili ravno z materinskim odnosom do Slovencev zunaj naših meja. Na ta način bi Slovenci po svetu ne bili samo tujci, saj bi slovenska država z državotvorno politiko prispeval k občutku domačnosti tudi v tujem okolju.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Marjeta Sonia Stariha
Marjeta Sonia Stariha
11 months ago

Moj očka Božo Stariha in mamica Marjeta Šparhakl sta prišla v Argentino in njihovi otrocí smo rastli v slovenskem duhu.

Prijava na e-novice