Je rožni venec še vedno aktualen?
Kdor je vsaj malo povezan s Cerkvijo je že slišal za molitev rožnega venca. Na zunaj se zdi, da je to dolga molitev, pri kateri je težko biti ves čas zbran. Res je, da je vsaka stvar, ki jo ne poznamo na prvi pogled dolgočasna in utrujajoča, zato morda tako dojemamo tudi molitev rožnega venca.
Preberite tudi:
Podlaga za rožni venec je 150 svetopisemskih psalmov
V tem prispevku bomo skušali vsebino in pomen rožnega venca nekoliko približati tistim, ki se jim zdi, da je ta molitev namenjena le starejšim osebam, da si z njo krajšajo čas jeseni svojega življenja. V resnici gre za molitev, ki ima globok svetopisemski pomen in zajema bistvene dogodke zgodovine odrešenja.
Rožni venec se je začel oblikovati v 12. stoletju, njegova podlaga je 150 psalmov iz Svetega pisma. Menihi in duhovniki so morali namreč vsak dan kot molitev prebrati vse psalme. Psalmi so pesniška vrsta, ki so nastali približno v 10. stoletju pred Kristusom. Večino avtorstva pripisujejo Izraelskemu kralju Davidu.
Vir slike: Pixabay
Rožni venec je dobil končno obliko v 16. stoletju
Molitev psalmov je predstavljala obveznost, ki pa je niso mogli vsi izpolniti. Nekateri so namreč bili že ostareli, tako da niso zmogli več brati, nekateri pa niso bili pismeni. Zato so sčasoma začeli psalme nadomeščati z molitvijo Zdrava Marija. 150 psalmov je tako nadomestilo 150 molitev Zdrava Marija.
Kmalu so 150 molitev Zdrava Marija razdelili na 3 krat po 50. V sredini molitve Zdrava Marija so dodali posamezen vzklik, ki se je nanašal na Jezusovo življenje iz evangelija. Tako so v prvih 50 Zdravamarij dodali dogodke iz Jezusovega otroštva, med drugih 50 dogodke iz Jezusovega trpljenja, med tretjih 50 pa dogodke iz Jezusovega življenja po vstajenju.
Vsakih 50 Zdravamarij so razdelili na pet desetk. Na začetku desetke je molitev Oče naš, potem se moli 10 krat Zdrava Marija, z vmesnim ponavljanjem ene od skrivnosti Jezusovega življenja. Na koncu desetke se doda molitev Slava Očetu. Čisto na začetku molitve pa se moli Apostolska veroizpoved. Dokončna oblika rožnega venca je bila oblikovana v 16. stoletju v času papeža Pija V.
Gre za premišljevanje ključnih svetopisemskih dogodkov
Prvi del rožnega venca se imenuje Veseli del, drugi Žalostni del, tretji pa častitljivi del. Papež Janez Pavel II. je leta 2002 dodal še Svetli del, ki govori o Jezusovem javnem delovanju. Rožni venec je tako povzetek vsebine celotnega evangelija, kar pomeni, da je namenjen premišljevanju bistvenih dogodkov v Svetem pismu.
Količinsko gledano se v rožnem vencu največkrat izgovarja molitev Zdrava Marija. Res je, da ima Marija tu veliko vlogo nima pa najpomembnejše. Če povežemo zadevo z evangelijem, je Marija tista, ki je v zgodovini najbolj prisluhnila Božji besedi. Njene besede »Zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38), izražajo popolno pripadnost Bogu.
S ponavljanjem Zdravamarije izražamo željo, da bi, kakor Marija, tudi mi bili popolnoma razpoložljivi za Božjo besedo in, da bi jo tudi izpolnjevali. Kljub temu da se zdi, da gre za »suho« izgovarjanje mnogih besed, je vendar na prvem mestu premišljevanje ključnih svetopisemskih dogodkov.
Rožni venec je spremenil tok zgodovine v Evropi
Rožni venec je vplival na ključne dogodke iz naše zgodovine. Najbolj znan dogodek je bitka pri Lepantu, leta 1571. Že omenjeni papež Pij V. je pozval kristjane naj za odvrnitev turške nevarnosti molijo rožni venec. Mnogi pripisujejo ravno rožnemu vencu zaslugo, da je krščanska vojska 7. oktobra povsem uničila turško ladjevje.
V ta namen je papež ta dan razglasil za dan rožnovenske Matere Božje, kar v Cerkvi še danes praznujemo.
Leta 1896 je papež Leon XIII. ukazal, da naj se ta molitev moli še posebej v mesecu oktobru. Danes se ta molitev priporoča vsakemu kristjanu, saj se ji pripisuje velika moč, kar smo lahko videli v primeru bitke pri Lepantu.
Za molitev služi pripomoček, ki se imenuje rožni venec
Kot pripomoček pri molitvi rožnega venca uporabljamo verižici podobno stvar, ki ji pravimo prav tako rožni venec. Sestavljajo jo posamezne jagode, ki so razporejene po strukturi enega dela rožnega venca: petkrat po deset jagod, v presledkih med desetkami je ena jagoda, kar vse skupaj sestavlja sklenjeno verigo. Na verigi je še en »štrleči del«, kjer so štiri jagode, na podlagi katerih se moli uvodni del rožnega venca (veroizpoved, Oče naš, trikrat Zdrava Marija in Slava Očetu).
Nato molimo posamezne desetke, kjer si pomagamo z delom v obliki sklenjene verige (Oče naš, desetkrat Zdrava Marija, z vmesnimi vzkliki svetopisemskih skrivnosti in na koncu Slava Očetu).
Za začetnike se priporoča, da molijo samo eno desetko, kdor pa je že osvojil rožni venec pa naj moli en del. Vse dele rožnega venca bomo težko zmolili skoncentrirani, zato naj bo to prej izjema, kot pravilo.
Molitev pomeni življenje z Bogom
Posamezne jagode na simbolen način predstavljajo rože, ki so spletene v obliko venca. Venec iz rož so včasih dali na glavo komu ob kakšnemu pomembnemu dogodku, npr. nevestam ob poroki. Ker gre za sklenjen krog, gre za celoto, ki pomeni popolnost, večnost.
Vir slike: Pixabay
Pri molitvi rožnega venca in tudi pri drugih oblikah molitve gre za človekovo povezanost z Bogom. Molitev ni v prvi vrsti sredstvo za dosego človekovih osebnih ciljev, ampak predvsem sredstvo, ki ohranja in krepi povezanost z Bogom. Ravno to se zdi, da je v zadnjih desetletjih postal temeljni problem sodobne Evrope.
Je opuščanje molitev vzrok za izgubljanje identitete?
Omenjena zmaga nad Turki pri Lepantu nam je lahko za poduk, da molitve vendarle ne gre jemati z levo roko. Odkar je Evropa sekularizirana, se zdi, kot da je izgubila kompas in ne ve, kaj je pravzaprav njen cilj, v nasprotju s 16. stoletjem, ko je molitev pomagala ljudem ohraniti krščansko in evropsko identiteto.
Glede na to, da danes večini Evropejcem molitev ne predstavlja velike vrednote, kaj šele molitev rožnega venca, se ne moremo znebiti vtisa, kot da Evropa počasi, vendar vedno bolj jasno izgublja lastno identiteto in prepušča prostor drugim narodom in drugim kulturam.
