Zakaj se nam pri božičnem okraševanju tako mudi?

Starejši se še spomnimo, kako smo še pred dobrimi tridesetimi leti na sveti večer, 24. decembra začeli z okraševanjem stanovanj, kamor smo v središče postavili jaslice in okrašeno božično drevesce. Tako smo z zunanjimi božičnimi simboli pokazali, da smo končali z adventom in vstopili v božični čas.

Preberite tudi:

Potrošniška mrzlica nam je ukradla božič

Slovenski ljudski običaji: Kdaj bi morali pospraviti božično drevesce in jaslice?

Božič – praznik, ko je bog človeku najbližji

Ne moremo praznovati nečesa kar se še ni zgodilo

Zadeva se je dobesedno obrnila na glavo, ko smo hkrati s sprejemom demokracije sprejeli tudi potrošniški način življenja. V duhu potrošništva smo začeli dojemati tudi praznike, s tem, da smo začeli na veliko poudarjati njihov zunanji vidik. S poudarjanjem zunanjosti se je tudi kmalu začelo zamegljevati njihovo bistvo.

Takšen primer je božič za katerega je točno določeno kdaj se praznuje in tudi kako se praznuje. Božič namreč obhajamo 25. decembra, ko se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa. Zato je nerazumljivo, da imamo praznično vzdušje že pred tem datumom. Ne moremo namreč praznovati nečesa kar se še ni zgodilo.

Izbrisani advent smo spremenili v čas božiča

Kar samo po sebi umevno se nam zdi, da še mesec dni ali celo prej postavljamo božične simbole. To je tako, če bi npr. svoj rojstni dan praznovali mesec dni prej. Kolikor sem v življenju srečaval ljudi, nihče ni želel praznovati rojstnega dne niti en dan prej. Nekateri so celo verjeli, da predčasno praznovanje prinaša nesrečo.

Zakaj je božič izpadel izven logike razumnega si ne moremo povsem z gotovostjo razlagati. Glede nato, da mnogi porabijo za praznično okraševanje precej materialnih sredstev, je to verjetno pogruntavščina trgovcev. Dejstvo je, da smo s prazničnim vzdušjem izbrisali adventni čas in ga umetno spremenili v čas božiča.

S tem prispevkom ne želimo ustvarjati iluzij, da se bodo začele stvari pomikati na pravo mesto. Namen je samo, da osvetlimo zamegljenost in umestimo adventni in božični čas v del leta, ki jima pripada.

S polnočno mašo je oznanjeno Jezusovo rojstvo

V božični čas vstopimo 24. decembra zvečer. Ta dan imenujemo tudi sveti večer. To je dan, ko začnemo postavljati božična znamenja, med katerimi imajo najpomembnejše mesto jaslice. Oče jaslic je sveti Frančišek Asiški, ki je v italijanskem mestecu Greccio leta 1223 prvič postavil jaslice.

Po cerkvah je navada, da na predvečer božiča postavijo jaslice. Na začetku slovesne polnočne maše duhovnik pred zbranim občestvom položi dete Jezusa v jaslice. Ko duhovnik ali diakon med mašo prebere evangelij o poročilu o Jezusovem rojstvu, je »uradno oznanjeno«, da se je rodil Jezus.

Božični čas traja do nedelje po 6. januarju

To se zgodi v noči iz 24. na 25. december in takrat lahko začnemo praznovati Jezusovo rojstvo. S tem vstopimo v božični čas, ki traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljih. Praznik treh kraljev je 6. januarja, nedelja po treh kraljih pa je lahko med 7. in 13. januarjem.

To pomeni, da je božična okrasitev smiselna v obdobju božičnega časa. Stara slovenska navada je, da imamo božične simbole še do svečnice, 2. februarja, ko praznujemo praznik Gospodovega darovanja v jeruzalemskem templji, 40 dni po božiču.

Bistvo božičnega okrasja so jaslice

Glede na to, da za praznik Jezusovega krsta Gospod že šteje trideset let, nima logičnega smisla, da imamo še postavljene jaslice. Lahko pa naredimo kompromis in do svečnice pustimo ostalo božično okrasje. Kot božično okrasje so najpomembnejše jaslice, vse ostalo je bolj obrobnega značaja.

Med božične simbole spada tudi božično drevesce, ki, za razliko od jaslic, nima bistvenega pomena. Božično drevesce je poganskega izvora in simbolizira življenje. To ponazarja smreka, ki ji za razliko od dreves z listi, nikoli ne odpadejo iglice. Tako je smreka simbol trajnosti in večnosti.

Začetnik božičnega okraševanje je Martin Luther

Če je oče jaslic Frančišek Asiški je oče božičnega drevesa Martin Luther. Njegov simbolni pomen je še nadgradil s tem, ko je drevesce okrasil s svečami. Sveče so spominjale na zvezdnato nebo, kar je še povečalo čarobnost božičnega praznika. Luthrov »dodatek« s svečami je bil povod za še dodatno božično okraševanje.

V današnjem času je božično okraševanje doseglo nivo »epskih razsežnosti«. V različnimi predmeti, ki so okrašeni z različnimi lučkami so praktično zasičeni naši domovi, vasi, predvsem pa mesta. Največja težava pa je v tem, da se praznovanje začne vsaj mesec dni prezgodaj.

Ob nastopu božiča smo utrujeni od predhodnega praznovanja

Posledica prezgodnjega praznovanja je, da je takrat, ko se naj bi božično praznovanje zares začelo, od praznovanja že vse zasičeno. Na sam božični dan se praznovanje pravzaprav konča, namesto, da bi se takrat v polnosti začelo. V praksi je tako, da še »zdržimo« do novega leta, potem pa se bučno praznovanje spremeni v nepojasnjeno praznino.

Da bi bilo božično praznovanje zares polno doživeto, bi morali pred njim vzeti čisto zares adventni čas. Simbol adventnega časa je samo adventni venček s štirimi vijoličnimi svečami. Adventno vzdušje, kjer je v središču pričakovanje praznika Jezusovega rojstva, v nas vzbuja pričakovanje po odrešenju, ki prinaša popolno svobodo.

Kdor se odpove pričakovanju se odpove smislu življenja

Priprava na božič je tako pomembna, da je časovno razporejena v štiri adventni tedni. Adventni čas se začne štiri nedelje pred božičem, kar je lahko med 27. novembrom in 3. decembrom. Datum začetka je odvisen od tega na kateri dan v tednu pade 25. december v določenem letu.

Z brisanjem adventa in njegovega pomena smo izbrisali tudi človekovo pričakovanje. Ko človek ničesar več ne pričakuje, počasi izgublja smisel za življenje. Bogato zunanje okraševanje v »veselem decembru« tako kaže na veliko revščino človekove notranjosti.