Kje so meje objavljanja na spletu?

Si predstavljate, da bi na spletnih straneh zagledali svojo fotografijo, opremljeno z lažnivimi podatki, npr. da ste pedofil, morilec? Verjetno se ne da opisati negativnih občutkov, ki bi vas ob tem spreletavali. Žal, se takšne stvari dogajajo. Ljudje predvsem iz maščevanja objavljajo neresnične stvari o drugih.
Preberite tudi:
Objave na spletu so pogost pojav med šolarji in dijaki
Takšno početje se je razmahnilo predvsem po šolah med šolarji in dijaki. Med poukom s svojimi mobilnimi napravami fotografirajo učitelje in jih objavljajo na družbenih omrežjih. Fotografije navadno tehnično obdelajo in opremijo z besedilom. Ob vsem tem se lahko upravičeno vprašamo, kje je pravzaprav meja – kdaj javne objave določenih oseb postanejo predmet kaznivega dejanja?

Vir slike: virtual videos live
Pri objavljanju t.i. tretjih oseb moramo ločiti dve kategoriji. Prva kategorija so objave, ki sodijo v sklop karikatur, kar pomeni, da služi objava določene osebe za zabavo, ne da bi bistveno posegala v dobro ime tiste osebe. Gre sicer za objavo, za katero se lahko čuti oseba prizadeta, ne gre pa nujno za kaznivo dejanje. O takšni objavi bi govorili, če bi otroci naredilo t.i. photoshop in bi glavo učitelja prilepili na okostju. Šlo bi za očitno karikaturo.
Drugačna zgodba pa je, ko gre za fotografijo opremljena s kakšnimi lažnivimi podatki. Seveda je potem odvisno od »prizadete« osebe, kako se bo odzvala na to. Če bo sprejela objavo kot žalitev, lahko poda kazensko ovadbo.
Posebna težava so lažnive objave
Čisto nekaj povsem drugega in kaznivega je, če otrok objavi fotografijo učitelja, ki jo opremi z besedilom, da fotografija predstavlja pedofila, morilca. Očitno učitelj v takšnem primeru, otrokom ni simpatičen, zato se mu »maščujejo« na takšen način.
V takšnem primeru gre za očitno kaznivo dejanje, ki osebi na fotografiji pripisuje podatke, ki niso resnični. Ker gre celo za učitelja, ki je obravnavan kot javna oseba, je prestopek še toliko težji.
Glede na to, da je takšnih primerov vse več, se ob tem postavlja vprašanje, kaj storiti, da bi takšne stvari preprečili? Glede na dosedanjo prakso, smo lahko zaskrbljeni, saj so takšne stvari, kjer so storilci otroci in mladostniki, v praksi redko učinkovito preganjane.
Otroci do 14 let niso kazensko odgovorni
Za otroke, do 14 leta starosti lahko rečemo, da je tudi v teoriji po Kazenskem zakoniku (KZ-1) pregonljivost praktično nemogoča. V KZ-1 je o tem zapisano: »Kdor je storil protipravno dejanje, ko še ni bil star štirinajst let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja« (21. člen).
To pomeni, da so učitelji ob kaznivih dejanjih svojih učencev do njihovega devetega razreda, ko napolnijo 14 let, praktično brez moči. Vse kar lahko naredijo organi pregona je, da ugotovijo otrokovo identiteto in o kaznivem dejanju seznanijo otrokovi starše ali Center za socialno delo. V nobenem primeru ni nikomur izrečena kazenska sankcija.

Vir slike: bad photoshop
Mladoletnikom se praviloma izreče vzgojni ukrep
Od 14 leta dalje je mladoletnik kazensko odgovoren. Glede na odgovornost so mladoletniki razdeljeni v dve skupini. Prva je med 14 in 16 let, druga med 16 in 18 let. V primeru kaznivega dejanja je mladoletnim osebam med 14 in 16 let mogoče izreči le vzgojne ukrepe, medtem ko je za mladoletnike med 16 in 18 poleg vzgojnih ukrepov mogoče izreči tudi denarno kazen in mladoletniški zapor.
Vzgojne ukrepe in kazni za mladostnike novi Kazenski zakonik (KZ-1) niti ne obravnava več, ampak je v pripravi poseben Zakon o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Do takrat so v uporabi členi 73. do 94. starega Kazenskega zakonika (KZ).
Neupravičene spletne objave se ne preganjajo v zadostni meri
Iz nabora sankcij, ki jih je moč izreči zoper mladoletne osebe, je sicer razvidno, da je na razpolago dovolj ukrepov in sankcij, ki bi lahko storilce odvrnilo od ponovne storitve kaznivega dejanja. Vendar praksa kaže, da so, glede na število kaznivih dejanj, ukrepi zoper mladoletne, redko izrečeni.
Še posebej velja to za področje neupravičenega fotografiranja, snemanja in v povezavi s tem, objavljanja na spletu pod neresničnimi podatki. Gre za novo obliko kaznivega dejanja, ki se je začelo s pojavom »pametnih telefonov«. S tem pojavom se je začela objava tovrstnega materiala tudi hitro širiti.
Na policiji kaznivih dejanj, v zvezi z objavami na spletu, ne zaznavajo
Ker gre za novo zadevo, ki je med mladoletnimi osebami postala praktično že vsakdanjik, se zdi, da organi pregona niso tovrstna kazniva dejanja še niti v polnosti zaznali. Sicer so po KZ-1 obrekovanje (159. člen), žaljiva obdolžitev (160. člen) neupravičeno snemanje (138. člen) in objave (143. člen) kazensko pregonljive, vendar je v praksi zadeva redko uresničena.
Iz policije so tudi sporočili, da v zadnjem času takšnih prijav niso zaznali, niti ne vodijo tovrstne evidence. Hkrati svetujejo, da oškodovanci takšna kazniva dejanja prijavijo, na podlagi česar bodo obravnavali vsak primer posebej in oškodovance napotili na zasebno tožbo.
Učinkovit kazenski pregon in vzgoja za razločevanje
Pri obravnavi omenjene problematike gre za dve bistveni zadevi. Prva zadeva je učinkovit kazenski pregon, druga pa učinkovita vzgoja za razločevanje, kaj je prav in kaj ni. Gre za vzajemno sodelovanje organov pregona, staršev ter vzgojnih in izobraževalnih ustanov.
Za učinkovitost kazenskega pregona je pogoj, da tisti, ki je ob kaznivem dejanju prizadet, zadevo takoj prijavi na policijo in pri tem posreduje verodostojne podatke o storilcu in o kaznivem dejanju. Naloga policije je, da na podlagi prijave začne zbirati podatke na podlagi katerih lahko pridejo do storilca.

Vir slike: Fiverr
Učinkovitost vzgojnih ukrepov in sankcij ter preventivna vzgoja
Videli smo, da zakonodaja predpisuje vzgojne ukrepe in kazenske sankcije, katerih cilj je odvrniti storilce od ponovnih kaznivih dejanj. Pri tem je pomembno, da se ukrepi in sankcije v resnici tudi izrečejo. Ko ukrep ali sankcija določeno osebo doleti, je pomembno, da jo odgovorni za izvršitev tudi kvalitetno izvršijo.
Še bolj kot učinkovit kazenski pregon so učinkoviti preventivni ukrepi. Med preventivne ukrepe lahko štejemo vzgojo za pravilno ravnanje s »pametnimi napravami« in ustvarjanje pogojev, kjer bo neupravičeno fotografiranje, snemanje in objava na spletu onemogočena ali vsaj omejena.
Ko starši kupijo otroku »pametno napravo« prevzamejo odgovornost za otrokovo vzgojo za ravnanje s to napravo. Težava nastane, če sami starši ne znajo pravilno ravnati z napravami. Skratka, porast kaznivih dejanj na tem področju lahko zamejimo z ustrezno vzgojo.
Razmislek o dovoljenju, da lahko šola otroku začasno zaseže »pametno napravo«
Drugi, morda še bolj učinkovit pristop pa je, da bi otrokom in mladostnikom v času šolskega pouka »pametne naprave« zasegli. Pogoj za to bi bila seveda privolitev staršev na podlagi predhodne primerne zakonske ureditve, da lahko šola za čas, ki ga otroci oz. mladostniki preživijo v šoli, te naprave tudi zaseže.
V kolikor se zakonodajni in vzgojno-preventivni pristop na področju ravnanja s »pametnimi napravami« ne bo spremenil, potem nam grozi, da tovrstnih kaznivih dejanj ne bo mogoče več zamejiti. Gre za vprašanje ali želimo v dobi elektronike živeti v svobodni in sproščeni, ali pa bomo prepuščeni na milost in nemilost tistih, ki se želijo nad nami izživljati in nam s tem za vse življenje uničiti dobro ime.