Alternative, ki omogočajo podobno udobje z nižjimi stroški

Car sharing je eden izmed najbolj priljubljenih načinov prevoza po Evropi, a nam v Sloveniji še ni do tega, da bi breme vozila nosili samo takrat, ko ga zares uporabljamo.

Če za trenutek odmislimo epidemijo …

Nika živi v Amsterdamu in nima lastnega avtomobila. »V mestu so parkirnine zelo drage, zaradi uporabe dobrega javnega prevoza ali kolesa pa avtomobila ne potrebujem pogosto,« pravi. Ima več različnih možnosti izposoje avtomobila, denimo Greenwheels in lokalni ConnectCar, ki ponujata običajne avtomobile, Car2Go pa električne. Vozilo se poišče s pomočjo mobilne aplikacije in vrneš ga na katerokoli javno pakirno mesto, kjer je parkiranje za ta vozila zastonj.

Preberite tudi:

Tesla z baterijo naslednje generacije že za 25.000 dolarjev, pravi Elon Musk

Električni avtobusi: posamezniki in podjetja, zaradi lastnih koristi zavirajo prehod v trajnostno družbo

Mladina brez avtomobilov

Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri takšnih mrež v svetu so ameriški Zipcar, Mobility in Car2Go. Ponujajo izposojo avtomobilov predvsem za krajše mestne izlete. Pri klasičnem rent-a-caru gre navadno za najem za dalj časa ali za daljše izlete.

Niko enourna vožnja stane med 15 in 18 evri, kar je v Amsterdamu še vedno ugodno. »Izposoja avtomobila je cenejša tudi od taksija in je tako zanimiva na primer za nakupovalne izlete na obrobju mesta. Tudi v dežju je lahko dobra alternativa, če greš na drugi konec mesta. Avto je vedno čist, za gorivo pa mora poskrbeti uporabnik s pomočjo kartice v vozilu. Za daljše vožnje s partnerjem raje najameva rent-a-car,« pravi Nika.

Ključna prednost lastnega avtomobila je neodvisnost, hitrost potovanja, udobje in prihranek časa. Prednosti pa so lahko tudi slabosti – pri vožnji z avtomobilom je voznik obremenjen z dogajanjem v prometu in s skrbjo za vozilo, uporaba in vzdrževanje prinašata stroške, parkiranje pa je lahko poleg dodatnega stroška tudi psihično in fizično utrujajoče ter zamudno.

Povprečna zasedenost slovenskega avtomobila je 1,2 potnika na avtomobil. To kaže na izjemno energijsko potratno obnašanje v prometu. V nekaterih evropskih mestih je storitev car sharinga, izposoja avtomobila za krajša dnevna potovanja po principu sistema izposoje koles, že stalnica ponudbe alternativnih načinov prevoza, v Sloveniji ni čisto tako.

Kaj je na voljo pri nas?

Zakaj se je storitev souporabe prijela, pojasnjuje raziskava Deloitta. »Uporabniki predvsem v večjih evropskih mestih sledijo trendom, obenem pa nekateri raje kot taksi in druge oblike prevoza koristijo souporabo, kjer še vedno vozijo avto, čeprav je ta sposojen,« pojasnjujejo raziskovalci.

Posledično so se razvile različne oblike souporabe, od car poolinga, ki združuje več ljudi v enem avtomobilu, do car sharinga, ki pomeni prvotno obliko souporabe na različne načine.

S skupno uporabo vozila, ki si ga voznik deli z enim ali več potniki, ki potujejo v isto smer, poleg prihranka energije in emisij CO₂prihranimo tudi pri stroških za gorivo, saj potniki le-te delijo z voznikom.

V Sloveniji je vzpostavljen portal Prevoz.org, kjer lahko vozniki za določeno relacijo in dan objavijo prosta mesta v avtomobilu oziroma iskalci prevoza svoje povpraševanje.

»Velika prednost nekomercialne uporabe car sharinga je ugodna cena in vožnja, ki je v večini primerov časovno veliko manj potratna kot pri javnih prevozih,« poudarjaustanovitelj portala Jure Čuhalev in dodaja, da je souporaba vozil tudi veliko bolj ekološka kot recimo taksiji/Uber, ki po nekaterih raziskavah povzročijo do 50 odstotkov več izpustov, kot če bi imeli svoj avtomobil, v primeru car sharinga pa si prevoz povprečno delijo štiri osebe.

Uporabniki velikokrat spoznavajo nove osebe ter sklepajo nova prijateljstva, kar naredi vožnjo manj dolgočasno in zabavno za vse udeležence.

Ko govorimo o storitvi souporabe vozil oziroma komercialni uporabi car sharinga, jo je treba gledati kot samostojno storitev, ki je ne primerjamo neposredno z uporabo taksija, lastnega avtomobila, ostalih javnih prevozov, ampak gre za komplementarno storitev navedenim oblikam. Finančni vidik je odvisen od vsakokratnih potreb posameznika in s tem povezanimi stroški, na primer, pri taksiju je dodatni strošek voznik ter seveda vsaka dodatna minuta za denimo postanek v trgovini, za strošek avtomobila in voznika. Pri lastnem avtomobilu nam predstavlja dodatni strošek vsaka minuta v povprečju več kot 23 ur parkiranega vozila, pri javnem prevozu pa si znižamo stroške s tem, ko si delimo prevoz z večjim številom ljudi.

Matej Čer, podjetnik in prokurist hitro rastočega podjetja Avant Car iz Ljubljane, nam je zaupal, da izkušnje njihovih uporabnikov kažejo, da se že z mrežo sistema souporabe Avant2Go, kot jo imajo sedaj (prek 100 prevzemno-vračilnih lokacij v štirih slovenskih mestih), večina lahko odpove drugemu avtomobilu, nekateri celo prvemu – povedano z drugimi besedami: svoje potrebe po mobilnosti lahko zadovoljijo v enaki meri, a ceneje kot prej, pri čemer jim ni treba skrbeti za vozila (registracija, zavarovanje, gume, vinjeta …), hkrati pa lahko seveda še vedno kombinirajo svojo mobilnost z zgoraj navedenimi oblikami prevoza.

Avant Car se sicer ukvarja z razvojem in nudenjem rešitev mobilnosti kot storitve v okviru različnih programov glede na potrebe uporabnikov. Nudijo različne storitve ter njihovo kombinacijo, in sicer kratkoročne najeme vozil (rent-a-car), souporabo električnih vozil, poslovne najeme vozil, najeme vozil z voznikom ter celovit razvoj električne mobilnosti. Ker so vozila 100-odstotno električna, obenem prispevajo k varovanju okolja, medtem ko sama souporaba pripomore k manjši potrebi po parkirnih mestih.

Ali Slovenija zaostaja v smislu moderne mobilnosti?

V Sloveniji se moderna mobilnost v zadnjem času intenzivno razvija, razlika je le v tem, da se bomo manj učili na lastnih napakah in več prevzemali iz primerov dobrih praks iz tujine, meni Gašper Picelj, ki je odgovoren za Toyotine mobilnostne storitve in souporabo vozil. Toyota je namreč nedavno v Sloveniji zagnala novo storitev delitvene ekonomije avtomobilov – projekt DriveMe, v katerem so združeni Toyota Adria, BTC in AV Living Lab.

Da ne zaostajamo oziroma zelo hitro sledimo moderni mobilnosti glede na velikost naših mest, meni tudi Čuhalev, a se Čer ne strinja povsem. »V nekaterih pogledih smo zgledni, v večini pa precej zaostajamo,« pravi in kot primer navaja izgradnjo ustrezne infrastrukture. Čer poudarja, da v Sloveniji zaostajamo z vidika miselnosti, posledično pa seveda tudi pri zmožnosti, volji in hitrosti implementacije. »Poglejte npr. samo podjetje Tesla – analitiki ugotavljajo, da imajo v nekaterih pogledih že več kot šest let prednosti pred tekmeci, kar zadeva na primer elektroniko in baterijsko tehnologijo,« dodaja Čer.

Car sharing se bo v prihodnje zagotovo razvijal, prepričano pove Picelj. »Storitev mora biti zasnovana tako, da uporabnik sam vidi prednosti. Vsekakor pa bo postal bolj množičen, ko se bodo mestna jedra še bolj zapirala za manj ekološko sprejemljiva vozila, ko bodo uvedla ekološke takse in omejila promet za vozila s samo enim potnikom. Takrat bomo uporabniki primorani poseči po alternativni opciji mobilnosti.«

Medtem ko bi si Čuhalev želel videti, da bi država car sharing vključila v promocije pri zmanjševanju onesnaževanja okolja, Čer prisega na ozaveščanje o globalnih trendih in priložnostih, ob čemer bi gotovo pomagalo, če je država v čim večji meri sama zgled. Pomagali bi tudi različni ukrepi v smeri spodbujanja hitre izgradnje infrastrukture. V prebojnih fazah je vsekakor v veliko pomoč ustrezno davčno okolje.

Lokalne ravni se že odzivajo in sprejemajo ukrepe v smeri trajnostne mobilnosti, na državni ravni pa poteka ozaveščanje, saj so nekatera ministrstva denimo že izvedla pilotne projekte uporabe storitve souporabe in tako testirala uporabnost tega modela glede na njihove potrebe.

Cenovna politika in prednosti

Skupna raba avtomobilov je eden izmed najbolj priljubljenih načinov prevoza po Evropi. Pobude za souporabo avtomobilov kot celota so se po vsej celini močno povečale. So ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam, tudi če vozila, ki se uporabljajo, niso električna ali hibridna – iz preprostega razloga, ker skupna raba avtomobilov v določenem času zmanjša število vozil na ulicah.

Pri neprofitnem car sharingu gre za delitev stroškov, ki nastanejo pri prevozu, zato je tudi cena po navadi bistveno ugodnejša.

Pri storitvi Avant2Go so pripravili t. i. »hibridni cenovni model«, ki enakovredno obravnava različne uporabniške situacije. Cena namreč upošteva tako prevoženo razdaljo kot tudi porabljeni čas, s čimer prispeva k uravnoteženosti pri vrednotenju posameznega najema.

Po drugi strani so pri pripravi cenovne politike DriveMe analizirali cene različnih storitev prevoza, od taksija, stroškov kilometrine, rent a cara, car sharinga do mesečnih stroškov poslovnega najema.

Na osnovi navedenih podatkov pravijo, da so našli poslovni model, ki je ustrezen za podjetja, ki vozilo ali več vozil potrebujejo le v določenem trenutku, za obdobje od ene ure do pet dni, lahko tudi več, in se ne želijo operativno ukvarjati z vozili v voznem parku. Pri storitvi DriveMe so dali največji poudarek enostavnosti pristopa k storitvi, enostavnosti uporabe vozil, ekologiji ter varnosti potnikov. Tako se po podpisu pogodbe in pristopne izjave stranka izogne vsej nadaljnji birokraciji. Vozilo  rezervira prek spleta ali mobilne aplikacije, prevzame ključ in se odpelje. V ceno so vključeni vsi stroški, vključno z gorivom, stranka pa storitev plača po sistemu »pay per drive« oziroma plača toliko, kot avto uporablja.

Ključne prednosti uporabe car sharingaso zagotovo, da nam ni treba biti lastnik vozila in nositi bremena s tem povezanih stroškov (mesečno povprečje stroškov lastništva vozila v EU je prek 500 evrov na vozilo, v Sloveniji 180 evrov, brez stroška nakupa), pa imamo kljub temu 24/7 vse dni v letu na voljo storitev, ki jo lahko uporabimo, kadarkoli želimo oziroma potrebujemo, zanjo pa plačamo le, ko jo uporabljamo. Ali pa, da lahko vselej izberemo vozilo glede na potrebe.

Z razvijanjem storitev car sharinga bo to za uporabnika najbolj priročna in ekonomična rešitev. Posledično naj bi se zmanjšala potreba po lastništvu.

Slovenska mentaliteta

Goodyear je s pomočjo Facebookove aplikacije Messenger nedavno izvedel spletno anketo v Sloveniji in na Hrvaškem, da bi ugotovil, kaj si ljudje mislijo o mobilnosti v prihodnosti. Raziskava je zajela 1794 Hrvatov in 962 Slovencev; potekala je med 24. oktobrom in 24. novembrom 2019 na Hrvaškem ter med 15. novembrom in 16. decembrom lansko leto v Sloveniji.

Raziskava sicer ni pokazala bistvenih razlik v odzivih Hrvatov in Slovencev, najbolj je izstopal pogled na električna vozila. Glede na rezultate smoSlovenci precej naklonjeni električnim vozilom. Slednjega bi v primeru proste izbire v nasprotju z bencinskim (okoli 32 odstotkov) oziroma hibridnim (17,5 odstotka) vozilom izbrala dobra polovica vseh vprašanih. Izrazito manjši odstotek Slovencev pa je navdušen nad souporabo vozil.

V kolikor bi se Slovenci lahko odločali med lastnim avtomobilom, hitrim vlakom ali deljenim prevozom, bi zadnjega izbralo le 13 odstotkov vprašanih. Večina, skoraj 60 odstotkov, bi se odločila za lastno vozilo, kar kaže, da smo pri nas še vedno naklonjeni uporabi lastnih prevoznih sredstev oziroma je storitev deljenih prevozov trenutno še premlada, da bi ji zaupalo večje število Slovencev.

Vprašanje je, če se bo po epidemiji in vrnitvi v »normalne« čase kaj spremenilo.