Naprej na vsebino

Zgodba za lepši dan: Kako iz navidez brezizhodne situacije ustvariti priložnost

Kaj storiti, ko se z vseh strani zgrinjajo na nas težave in nam grozi, da nas bodo pokopale pod sabo?

Stara španska zgodba ima pravi odgovor na to, preprostost rešitve pa nas bo osupnila. Ta zgodba zelo nazorno in neposredno pokaže, kako se je treba pri reševanju ključnih problemov osredotočiti na bistveno – in nam uspe.

Ljudje se v krizah radi zapletamo v obtoževanja, zamere, jezo, a ko smo v hudi kaši, nam vse to ne prinese nobene rešitve, še več, dokaže, kakšna ovira so nam ti občutki v vsakdanjem življenju. Zaradi teh občutkov se počutimo žrtve in se zato vrtimo v krogu, doživljamo vedno iste padce in razočaranja in ne najdemo poti iz labirinta.

Kot pravi stari pregovor: Zaradi dreves ne vidi gozda – ko se tako osredotočamo na eno stvar, na neke posameznosti, da ne vidimo celote. Ko nam uspe tako razmišljanje preseči, ko se otresemo iskanja vzrokov, posledic, krivcev za naše stanje, občutkov žrtve, lahko šele pogledamo na situacijo iz nove perspektive in brezizhodno stanje se pokaže kot nova priložnost in preobrat v življenju.

Pa poglejmo, kako nam ta stara zgodba pokaže, da ko je na zunaj položaj videti brezizhoden, lahko v njem hitro in enostavno najdemo rešitev, če se osredotočimo na pozitivno in odmislimo vse negativno.

Star kmet in star osel sta dolga leta skupaj delala na kmetiji, potem pa je osel postal že tako neroden, da se je nekega dne opotekel v star suh vodnjak pred starčevo hišo. Glasno je rigal iz vodnjaka in klical starca na pomoč, a je ta na koncu po tehtanju, kaj mu je storiti, prišel do odločitve, da bi bilo preveč truda za nič, če bi tako starega osla skušal izvleči iz vodnjaka.

Iz pomanjkljivosti je treba ustvariti prednost.
Iz pomanjkljivosti je treba ustvariti prednost.

Še najlažja pot se mu je zdela, da osla enostavno zasuje z zemljo in napolni vodnjak – in tako reši dve muhi na en mah: reši se osla in prepreči, da bi še kdo kdaj padel v vodnjak.

Začel je nasuvati zemljo v vodnjak, sosedje pa so mu pri tem pomagali. Po nekajurnem napornem delu pa jih je čakalo veliko presenečenje: iz vodnjaka je stopil star osel.

Le kako mu je to uspelo?

Ko so začeli nanj z vseh strani metati zemljo, jo je stresel z hrbta, jo malo pohodil in počakal na naslednjo pošiljko zemlje ter spet storil enako – in izplezal iz vodnjaka. Če bi se takrat začel ukvarjati z obtoževanjem, kako nepravičen je svet okrog njega, ko je celo življenje pošteno delal, zdaj pa je dobil tako plačilo, ali tožiti, kako je ubog in zakaj se dogaja to ravno njemu, bi bil kup zemlje na njegovi glavi vedno težji in težji … Tako pa je iz pomanjkljivosti ustvaril prednost.

In to je umetnost življenja! Ne bi bilo narobe, če bi naslednjič, ko se znajdemo v kakšnem vodnjaku podobnem breznu življenja, znali za kak trenutek razmišljati kot »navaden osel«, kajne?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice