Sledilnik »Maršal Twito« – »naložba« iz žepa davkoplačevalcev

Več kot 120 let je minilo odkar Fran Milčinski izdal humoresko z naslovom Butalci. Zdi se, da je avtor delo, ki je sicer polno zdravega humorja, umestil ravno v današnji čas.

Pojav spletnega portala »Maršal Twito« je vsekakor eden izmed mnogih primerov »slovenskega butalstva«, kjer sicer izmišljena zgodba, postane vsakdanja resničnost.

Preberite tudi:

Kultura je odraz naroda in oboje je na psu

Si minister za kulturo zares zasluži grožnje s smrtjo?

Lastnik sledilnika je inštitut danes je nov dan

Zakaj pravzaprav gre? Zavod danes je nov Dan, inštitut za druga vprašanja, ki je izšel iz vstajniškega gibanja v letih 2012 – 2013 je v sklop svoje spletne strani umestil sledilnik, ki sledi tviter računu predsednika vlade, Janezu Janši. Omenjeni inštitut je poimenoval sledilnik »Maršal Twito«.

Sledilnik beleži in analizira tviter profil premierja Janeza Janše. Analiza vsebuje podatek o času, ki ga Janša dnevno preživi na Tviterju, kdaj je objavil kakšno objavo, koliko je retvitov, koliko je izvirnih tvitov in koliko časa je minilo od zadnje objave. Skratka, na prvi pogled se zdi, kot da želi sledilnik pokazati, da premier večino svojega časa preživi na Tviterju.

Je premierjevo tvitanje zares vredno tolikpnega »seciranja«?

V dobi elektronike, predvsem pa v času covida-19, je skoraj samo po sebi umevno, da so elektronska sredstva del našega vsakdanjika. Ta so toliko bolj del življenja politikov, saj na ta način najhitreje informirajo svoje državljane in politične kolege. Tudi Janez Janša ne preživi na Tviterju nič več časa, kot ostali politiki in tisti državljani, ki so odgovorni za spremljanje aktualnih novic, kot so npr. novinarji.

Vsaj zaenkrat na omenjenim sledilniku ni moč zaznati, da bi bil povezan s sovražnim govorom. Gre za primer satiričnega izražanja, ki ga pa marsikdo zlorabi v namen, da je ravno Janševo tvitanje največja težava v državi.

Seveda je potem stvar posameznika ali sledilnik pritegne njegovo pozornost ali ne, prav tako »analize« nastale na osnovi sledilnika, predvsem pa se vzpostavlja vprašanje, ali je premierjevo tvitenje zares vredno tolikšnega »seciranja«.

Za takšno spletno stran ne potrebujemo veliko vložka

Kdor si ogleda sledilnik bo verjetno dobil vtis, da gre za poizkus humorno satiričnega in nekoliko ciničnega pristopa do premierjeve komunikacije na družbenih omrežjih. Tehnično gledano za takšno spletno stran nihče ne rabi veliko časa, niti veliko časovnega, niti denarnega vložka.

Ravno v zvezi s financiranja se lahko obiskovalcu omenjenega sledilnika postavljajo nekatera vprašanja. Kot smo že omenili je avtor sledilnika inštitut danes je nov dan. Če malo pobrskamo po njihovi spletni strani je usmerjena v kritiko obstoječe aktualne koalicije. Tudi s tem načeloma ni nič narobe.

Je financiranje sledilnika v nacionalnem interesu?

Omenjeni inštitut je eden izmed 27.994 nevladnih organizacij, ki prejemajo sredstva iz proračuna. Danes je nov dan poleg drugih podpornikov, financira tudi Ministrstvo za javno upravo. To pomeni, da inštitut in njegov sledilnik »Maršal Twito« plačujemo tudi vsi davkoplačevalci.

Ljudje smo navadno zelo občutljivi pri denarju, ki je predmet državnega proračuna. Za Slovence pa je značilno, da smo glede tega zelo dvolični. Primer tega so proračunska sredstva, ki jih namerava vlada nameniti Slovenski vojski. Ne glede na to, da so vojaki že skoraj goli in bosi, del slovenske javnosti nasprotuje, da bi sredstva namenili za osnovne potrebe slovenskih oboroženih sil.

Po drugi strani pa smo tiho in mirno sprejemamo, da so iz proračunskega denarja podprte nevladne organizacije, ki nimajo nobene zveze s t.i. nacionalnim interesom. Omenjeni sledilnik ne bi bil deležen resne obravnave, če se ne bi za tem skrivalo dejstvo, da ga podpiramo tudi vsi davkoplačevalci.

Za nevladne organizacije namenimo za 4.802.731.249 evrov sredstev

Na spletni strani inštituta lahko vidimo, da ponujajo tudi opcijo, da jih lahko, kdor želi, tudi finančno podpre. Ko sem to videl, sem se sam pri sebi zasmejal in rekel, »le kateri bedak bo to naredil«. Ko pa sem na spletni strani Erarja opazil, da jih pravzaprav podpiram tudi jaz, mi stvar ni bila več smešna.

Marsikdo bo ob tem rekel, saj to je ena nevladna organizacija in se nič ne pozna, če seštejemo vse izdatke, ki gredo iz naslova proračuna. Morda bi se lahko s tem tudi delno strinjali, če bi šlo za osamljen primer. Ko seštejemo skupaj vseh 27.994 nevladnih organizacij gre za 4.802.731.249 evrov sredstev, ki so jim izplačana iz proračuna od leta 2003. Potem pa številka ni več tako zanemarljiva.

Nekatere nevladne organizacije »kulturno uprizarjajo« grožnje s smrtjo

Poleg inštituta danes je dan gre še za veliko bolj bizarne oblike nevladnih organizacij. Nedavno nazaj smo bili priče t.i. kulturnikov, ki so pred ministrstvom za kulturo z rekviziti prelitimi s krvjo, uprizorili pisarno, kakršna naj bi bila po umoru. Gre za očitne grožnje s smrtjo odgovornim na ministrstvu za kulturo.

Na ministrstvu so ob tem zapisali: »Očitno gre za podpornike in člane nekaterih nevladnih organizacij, ki jih država sicer obilno denarno podpira. Ti ljudje so prepričani, da določenim nevladnim organizacijam samoumevno, za nedoločen čas, brez nadzora in transparentnosti, pripadajo, v primerjavi z drugimi državljankami in državljani, neizmerno veliki privilegiji.«

Smo se Slovenci v 120 letih kaj spremenili?

Primer sledilnika »Maršal Twito« je tako samo eden v nizu, ki se financira z denarjem davkoplačevalcev. Vsak izmed nas lahko premisli, ali si omenjeni sledilnik in primer »umetniške uprizoritve smrti« pred ministrstvom za kulturo, zares zaslužita našo finančno podporo?

Če bo odgovor na vprašanje »da« in, če bo odgovor na vprašanje o namenitvi sredstev za osnovno preživetje vojski »ne«, potem predlagam, da vzamemo v roke knjigo Butalci in jo dobro preberemo. Vsem nam bo postalo jasno, da se Slovenci v 120 letih nismo čisto nič spremenili.