Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec je pred sto leti pisal o grškem kralju, zlorabi krone na naših tleh in o diplomatski aferi z Nizozemsko.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec je v povojnih letih budno spremljal pestra evropska politična dogajanja, ki se niso umirila še dolgo po koncu prve svetovne vojne. Poročal in komentiral je vzpostavljanje oblasti v novih in starih državah, njihove dinamične medsebojne odnose, hkrati pa vsakodnevno spremljal prav tako pomembna dogajanja v Kraljevini SHS. Preverite politično sceno iz decembra 1920, o kateri je pisal Slovenec.

Vprašanje grškega kralja

Vso Evropo je skrbelo vprašanje grškega prestola. 8. decembra 1920 je Slovenec pisal o tem, da je angleški zastopnik v Atenah vladi podal angleško noto o ukinitvi finančnih podpor, enak ukrep je bil pričakovan od Francije in Italije.

Francoski ministrski predsednik Leygues je povedal, da bo kralj Kraljevine Grčije Konstantin I. zaradi zadržanje nujnih sil in zaradi posledic, ki bi jih povzročil njegov povratek za grški narod, opustil vse namere, da bi znova zasedel grški prestol. Atenski patriarh je Konstantina I. prosil, naj odstopi v interesu države.

Druga vladavina grškega kralja Konstantina I. je trajala od 19. 12. 1920 do 27. 9. 1922.
Druga vladavina grškega kralja Konstantina I. je trajala od 19. 12. 1920 do 27. 9. 1922.
Vir slike: en.wikipedia.org

15. 12. so v zvezi z isto tematiko prispele nove vesti, in sicer da se je grški narod izrekel za kralja Konstantina I.; zanj je glasovalo 999.954 oseb, proti njemu 110.383, 1190 glasovnic je bilo neveljavnih, 1602 pa praznih.

Francoski poslanik je napovedal, da bo Francija v primeru prevzema oblasti kralja Konstantina Grčiji odrekla vsako nadaljnjo finančno sodelovanje.

Slovenec: Demokrati zlorabljajo krono

Konec leta 1920 so zaznamovale volitve v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS. Na njih je največ glasov dobila Jugoslovanska demokratska stranka, nato Narodna radikalna stranka, Komunistična partija Jugoslavije, Hrvatska republikanska seljačka stranka in druge manjše stranke.

Volitve v ustavodajno skupščino nove Kraljevine SHS so pokazale na velik notranji razkroj.
Volitve v ustavodajno skupščino nove Kraljevine SHS so pokazale na velik notranji razkroj. Vir slike: sl.wikipedia.org

Slovenec je vsakodnevno spremljal politična dogajanja v zvezi z volitvami, v številki iz konca decembra pa je zapisal, da je Jugoslovanska demokratska stranka z obvezno prisego kralju zopet pokazala, da ruši državo. Pisci Slovenca so menili, da mora ostati krona zunaj ustavnih bojev, demokrati pa kralja namensko vključujejo v nepotrebno borbo.

Slovenec je napovedal, da utegne ta borba postati zmerom hujša, če bodo demokrati vztrajali pri svoji nezakoniti zahtevi, ker jo javnost dojema kot nastrojeno proti suverenosti konstituante. Če je prisega kralju absolutni pogoj za izvrševanje mandata v konstituanti, bi morala biti ta prisega uzakonjena v volilnem zakonu za konstituanto.

A ker so imeli monarhisti v konstituanti precejšnjo večino, takšen pogoj sploh ni bil potreben. Demokrati bi s tem dosegli, da se bi pozicija kralja dojema za tako slabo in nemočno, da jo je treba učvrstiti s prisilno prisego, še preden se bi pričela razprava o obliki države.

Druge države bi vedele, da krona ni svobodna in da je nasilje »najvišja državna modrost »demokratske« stranke«.

SLIKA 2

Diplomatska afera z Nizozemsko

Zaradi izgona bivšega nizozemskega častnega konzula v Beogradu Bernarda Rappaporta, je nizozemski poslanik protestiral na nedostojen način. Vlada je odklonila sprejem neprimernega protesta, nizozemski poslanik pa je po naročilu svoje vlade zopet skušal poslati ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Vesniću isto sporočilo.

Zaradi tega je nizozemska vlada jugoslovanskemu poslaništvu sporočila, da več ne odobrava njihovega bivanja v Haagu. Beograjska vlada je storila isto z nizozemskim poslanikom v Beogradu. Slovenec je opozoril na nekaj zgodovinskih dejstev o Rappaportu, ki je bil leta 1912 vpleten v vohunsko afero Müllerja. V isto afero je je bil vpleten tudi nizozemski generalni konzul v Beogradu Kostrowitz. Oba naj bi bila avstrijska podanika.

V začetku prve svetovne vojne nizozemska vlada ni hotela odstaviti Rappaporta, jugoslovanska vlada pa ga je internirala v notranjosti države zaradi sovražnega postopanja proti Srbiji, ter za časa okupacije izraženo sovražnost do prebivalstva v okupirani Srbiji.

Po propadu Avstro-Ogrske je vlada v Beogradu Rappaportu odvzela konzularno čast in o tem obvestila nizozemsko vlado, medtem so v arhivih bivšega avstro-ogrskega generalnega poslanca našli pisne dokumente o sovražnih činih. Na podlagi teh listin je vlada izgnala omenjenega bivšega konzula, je pojasnil Slovenec.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments