Naprej na vsebino

Dejstva o cepljenju proti covidu-19

Z novicami smo dnevno bombardirani z vseh strani. Kaj je res in kaj ni? Kakšne stranske učinke povzroča cepivo proti covidu-19? Ali od cepljenja ljudje res umirajo?

V naravi človeka je, da si za stvari, ki jih ne razume in ne pozna, ustvari mit. Tisti manj iznajdljivi si ne ustvarijo svojega mita, ampak mit poberejo, posvojijo in ga delijo. Tudi o covidu-19 obstaja veliko mitov, med katerimi nekateri mejijo ali se celo prelevijo v teorije zarote.

Preberite tudi:

WHO opozarja: naslednja ovira je sprejem cepiva

Cepivo je v Sloveniji, luč na koncu predora je končno vidna

Kaj je res in kaj ni res, kdo je koga in kdo koga ni … vse to se bo razkrilo s časom. Edino, kar o tem virusu zanesljivo vemo, je to, da skorajda nič ne vemo.

A kot pri vsaki virusni bolezni tudi za covid-19 zanesljivo drži, da večja kot bo imunost populacije, manj se bo virus širil in manj uničujoče posledice bo imel – tako za zdravje ljudi kot tudi za gospodarstvo. In pot do čredne imunosti je zagotovo cepljenje.    

Zbirka podatkov o deležih cepljenja po posameznih državah v svetovnem merilu še ni na voljo. Lahko pa nekaj podatkov najdemo na spletni strani Our World in Data, s katero upravlja Univerza v Oxfordu. Podatke, s katerimi operirajo, pridobijo od ministrstev za zdravje ali nacionalnih inštitutov za zdravje posameznih držav.

Na voljo pet vrst cepiv

Trenutno je na voljo pet vrst cepiv. Rusija se je odločila za doma izdelano cepivo Sputnik V, ki se uporablja tudi v Argentini.

Na Kitajskem uporabljajo cepivo CoronaVac, ki sta ga razvila China National Biotec Group (CNBG) in Sinovac Biotech Ltd, v Združenih arabskih emiratih cepivo, ki ga je razvilo kitajsko podjetje Sinopharm, preostali svet, vključno s celotno Evropo, oskrbuje Pfizer/BioNTech. V ZDA in Kanadi se poleg slednjega uporablja tudi cepivo, ki ga je razvilo ameriško podjetje Moderna.

Hitrost, s katero so bila razvita prva cepiva proti covidu-19, je bila izjemna. V manj kot letu dni je bilo razvitih, potrjenih in odobrenih za uporabo v različnih državah pet cepiv, poleg teh so mnoga v različnih fazah testiranja.

Cepivo proti ošpicam je bilo razvito razmeroma hitro: od odkritja patogena do razvoja prvega cepiva je minilo le 10 let. Razvoj cepiva za tifus je trajal več kot stoletje in za nekatere bolezni, za katere patogene poznamo že več kot stoletje (na primer malarija), še vedno nimamo učinkovitega cepiva.

Odmerki cepiv na 100 ljudi po posameznih državah

Gre za število posameznih odmerkov, ki ni nujno enako številu cepljenih ljudi, saj je to odvisno od režima prejemanja cepiva (večkratni odmerki).

V Izraelu so s cepljenjem pričeli 20. decembra 2020 in so do 7. januarja 2021 razdelili 19,55 odmerka cepiva na sto ljudi. Sledijo Združeni arabski emirati, kjer so do 8. januarja razdelili 9,52 odmerka na sto ljudi.

Prva evropska država na seznamu je Danska, in sicer z 1,94 odmerka na sto ljudi. Druga evropska država glede na odmerke, razdeljene do 8. januarja 2021, je Slovenija z 0,94 odmerka na sto ljudi. Tretja je Italija z 0,85 odmerka na sto ljudi. Sledita ji Portugalska in Hrvaška, na samem dnu seznama je (izmed držav EU) Belgija.

Več na tej povezavi.

Skupno število opravljenih cepljenj proti covidu-19

Tudi v tem primeru gre za število posameznih odmerkov, ki ni nujno enako številu cepljenih posameznikov.

V svetovnem merilu je bilo do 9. januarja vbrizganih 23,20 milijona odmerkov cepiva, od tega 9 milijonov odmerkov na Kitajskem, 6,69 milijona v Združenih državah Amerike, 1,69 milijona odmerkov v Izraelu in 1,30 milijona odmerkov v Združenem kraljestvu.

Prva na seznamu izmed evropskih držav je Italija s 504.587 odmerki, druga je Nemčija s 476.959 odmerki. V Sloveniji je bilo do vključno s 7. januarjem razdeljenih 16.339 odmerkov cepiva. Na samem dnu seznama sta (med državami EU) Luksemburg in Belgija.

Več na tej povezavi.

Politika cepljenja v svetu in Sloveniji

Ker je zaloga cepiva omejena, je večina držav sprejela odločitev, tako kot tudi Slovenija, da se prioritetno cepijo zaposleni v zdravstvu in v domovih za starejše, ranljive skupine in oskrbovanci v domovih za ostarele.

Vsi zdravstveni domovi v Sloveniji že zbirajo prijave za cepljenje z novim cepivom zoper covid-19. In sicer se lahko na cepljenje prijavite po telefonu ali z elektronskim sporočilom v zdravstvenem domu ali pri svojem osebnem zdravniku. 

Konkretnih navodil za seznam cepljenja osebni zdravniki in zdravstveni domovi sicer še niso dobili, bodo pa prednostne sezname oblikovali predvsem glede na starost – med prvimi bodo cepljeni starejši od 80 let, nato po starosti navzdol.

Vlada Republike Slovenije bo natančnejši načrt cepljenja predstavila prihodnji torek, kot je danes na Twitterju napovedal predsednik vlade Janez Janša.

Zanesljiva zaščita šele po treh odmerkih

Za učinkovito zaščito pred koronavirusom so potrebni trije odmerki cepiva. Glede na doslej znane podatke naj bi cepivo pred okužbo ščitilo pol leta. Po prvi dozi cepiva mora slediti druga, in sicer 21. dan po prvem odmerku, tretji odmerek pa čez pol leta, tako bo zaščita delovala vse leto. Da bi cepili vse prebivalce, bi v Sloveniji potrebovali približno šest milijonov odmerkov cepiva.

Zagotovo se ne bodo cepili vsi, a le, če se cepi dovolj veliko število posameznikov, lahko govorimo o tako imenovani čredni ali kolektivni imunosti, kar pomeni, da so pred okužbo zaščiteni tudi neimuni posamezniki (tisti, ki bolezni niso preboleli ali niso bili cepljeni). Tako se bolezen lahko sčasoma odpravi. In ko se odpravi na svetovni ravni, lahko govorimo o izkoreninjenju bolezni. A do tja je, vsaj kar se covida-19 tiče, še dolga pot, ki jo novi sevi še podaljšujejo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice