Brezposelnost narašča, a kako v teh časih do nove službe

Po zadnjih podatkih, opravljenih z raziskavo Aktivno in neaktivno prebivalstvo, imamo v Sloveniji 979.000 delovno aktivnih oseb, po registrskih virih je teh 890.542. Trenutno naj bi bilo uradno 87.283 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa 5,1-odstotna. Koliko je še tistih, ki sploh niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, lahko samo ugibamo.

A vse to so zgolj številke, ki vam v primeru, če ste del te statistike, ravno ne pomagajo. Redki so tisti, ki imajo zelo dobre izkušnje z zavodom, večina zgodb gre v smeri, da so se počutili ponižane, razvrednotene in nikakor ne razumljene.

Preberite tudi:

Zakaj za vraga imamo zavod za zaposlovanje

Ni treba študirati, zavod vas napoti na »sanjsko« delovno mesto

Vsekakor bi po izgubi službe bilo nujno, da bi ljudje dobili psihološko pomoč, ker mnogi izgubo doživijo kot poraz, krivico in so preplavljeni z negativnimi čutenji. Posledično nehote ustvarjajo okolje, kjer lahko le potrjujejo svoja čutenja in dobijo potrdilo, da se jim je zgodila krivica ali da so zgube. Čas pa teče in preprosto zapadejo v vrtenje v krogu in se znajdejo v prepadu, iz katerega na videz ni izhoda.

Tako kaj hitro postanejo kategorija »dolgotrajno« brezposelni, kar močno načne njihovo samopodobo. Dostikrat so potem pripravljeni sprejeti kakršnokoli delo, četudi že vnaprej vedo, da bodo izkoriščani, ali pa se prepustijo životarjenju s socialnimi transferji.

Res je, da so socialni transferji visoki in da se na videz zdi, da se bolj izplača biti uporabnik le-teh, kot delati za mizerno plačo, kjer te lahko šef brez zadržkov ponižuje. A doma človek začne »umirati na obroke«, pozabi na svoje kompetence, ne čuti potrebe po učenju in v vsem vidi oviro.

Iz tega so izvzeti tisti, ki socialne transferje izkoriščajo in pridno »delajo na črno«, kar je v tistem trenutku dobro. Na dolgi rok pa nikakor ne. Kaj bo, če zbolijo, kaj bo, ko bo čas za upokojitev? Na koncu ima tudi takšen način na dolgi rok slabe učinke.

Torej, kaj narediti, ko izgubite delo in ste ponovno »na trgu«? Ena večjih napak, ki jo ljudje v tem času naredijo, je, poleg seveda tega, da začnejo paničariti, da si iščejo delo, in ne službe. Glavna razlika med delom in službo je ta, da je delo tudi pospravljanje stanovanja in ne predvideva plačila, služba pa.

Kje iskati delo?

Ena prvih stvari, ki jih v sklopu zaposlitvenega načrta na zavodu spoznate, je način, kje iskati službo. Univerzalni portal je vsekakor portal zavoda, kjer pa, roko na srce, velik del objavljenih del že ima svojega kandidata.

Portali, ki vam prav tako ponujajo veliko oglasov, so Dela.si, Moje delo, Moja zaposlitev, Zaposlitev.net in Zaposlitev.ws. Če vas zanima zaposlitev v javni upravi, lahko razpise spremljate na portalu Prosta delovna mesta v državni upravi, nekaj teh razpisov boste našli tudi v uradnem listu. Ne pozabite pa še na spletne strani delodajalcev in tudi na občinske strani, kjer boste razpise za delovna mesta našli pod zaposlitev ali pod javni razpisi.

Prav tako se lahko »včlanite« v zaposlitvene agencije – Adecco, Atama, Axent, Hill International, Ki interim, Kadis, M Servis, Manpower, Posavc, Profil, Tevis – kadri, Trenkwalder in Trummer.

Službo lahko iščete tudi s pomočjo mobilnih aplikacij, ena takšnih je Go4Jobs.

Nekaj razpisov za službe boste našli v lokalnih časopisih in različnih strokovnih revijah.

Kot že omenjeno, dostikrat se zgodi, da so ti razpisi zgolj uradno dejanje podjetja, ali pa gre za podjetje, ki izkorišča tovrstne načine za brezplačno delovno silo. Zato je treba vedno delodajalca preveriti na spletu. Že portal Stop Neplačniki vam bo razkril kar nekaj podatkov o podjetju, ki išče novo delovno silo. Pa tudi »stric Google« ve marsikaj. Če ima podjetje svojo spletno stran, je skoraj nujno, da preverite, kaj počnejo.

Poleg vsega našteta ne pozabite na »zveze in poznanstva«, povprašajte pri znancih, prijateljih, če poznajo koga, ki pozna koga, ki zaposluje. Še vedno se največ služb dobi na takšen način.

Pred vsem tem pa morate vedeti, kaj bi sploh radi počeli in kje se vidite, kakšen delovnik želite in ne nazadnje, kje želite delati in za kakšno plačilo. Če veste to, lahko tudi po spletu poiščete podjetja, v katerih bi želeli delati, in jim pošljete ponudbo.

Ko si iščete službo, nikoli ne smete izbrati zgolj enega načina iskanja in potem vztrajati le pri njem, naj vam postane jutranja rutina, da pregledate vse zaposlitvene portale in tedensko pošljete vsaj tri ponudbe in dnevno vsaj eno prijavo. Kakšna je razlika med njima, v nadaljevanju. Prav tako bodite pozorni na govorice, kje gre kdo v penzijo, katero podjetje je uspešno in bo iskalo ali išče novo delovno silo.

Le na takšen način bo uspeh zagotovljen.

Prijava, ponudba in motivacijsko pismo

Večina ljudi ne loči razlike med prijavo, ponudbo in motivacijskim pismom. Že nekaj let pa se več ne piše »prošenj za delo«, ampak prijave.

Kadar ima podjetje razpisano delovno mesto, pošljete prijavo, razen če podjetje nima posebnega obrazca. Vsaj v državni upravi se prijave oddajo na obrazcih. Prijava vsebuje glavo – zgoraj levo zapišete vaše ime in priimek ter naslov in kontaktne podatke. Takoj za vašimi podatki sta na desni strani kraj in datum. Pod datumom in krajem je ime podjetja, h kateremu se prijavljate, in njegov naslov.

Beseda ZADEVA se prav tako že dolgo časa ne piše več, zato napišete Prijava in delovno mesto, na katerega se prijavljate. Temu sledi nagovor, če sta ime in priimek kadrovnika znana, napišete »Spoštovani Janez Novak«, drugače zgolj »Spoštovani«. Ter v naslednji vrstici nadaljujete s podatkom, kje ste razpis, oglas našli, za katero delovno mesto ter zakaj menite, da ustrezate kriterijem za razpisano delovno mesto.

Primer:

Spoštovani Janez Novak,

v časopisu Delo sem opazil vaš razpis za delovno mesto administratorja. Več kot dvajset let sem delal na mestu administratorja v različnih podjetjih tako doma kot v tujini, zato menim, da bom delu kos in mi bo hkrati v izziv, zato vam pošiljam svojo prijavo, v kateri se vam podrobneje predstavim.

V novem odstavku predstavite svojo izobrazbo, osredotočite se na zadnjo pridobljeno oz. tisto, ki je v razpisnih pogojih zahtevana. Če je zahtevano, da ste diplomirani ekonomist, ni treba pisati, da ste pa zaključili gimnazijo.

V tretjem odstavku predstavite svoje izkušnje, a se osredotočite na tiste, ki so za razpisano delovno mesto zahtevane. Če se prijavljate za delo računovodje, ni pomembno, da ste dve leti delali kot vzgojitelj.

V četrtem odstavku opišite tudi svoje znanje in kompetence in se osredotočite na tiste, ki so za razpisano delovno mesto zahtevane. Odstavek zaključite z upanjem na osebno srečanje.

Primer:

Glede na svoje znanje in izkušnje ter motiviranost za delo menim, da bi bili z mojim delom zadovoljni, zato bom vesel, če me boste povabili na razgovor, kjer se bomo o možnosti sodelovanja tudi osebno pogovorili in se vam bom lahko tudi osebno predstavil.

Svojo prijavo zaključite z vljudnostnim pozdravom, npr. Želim vam veliko uspeha pri vašem delu in vas lepo pozdravljam.

V spodnjem desnem kotu se podpišete, pod podpisom levo pa dopišete vse priloge – CV, življenjepis, kopijo diplome, kakšnega zahtevanega izpita …

Vedno, ko podjetje nima razpisa, pa bi vi vseeno želeli delati v podjetju in nimajo posebnih obrazcev, napišete ponudbo. »Glava« je identična, namesto prijava napišete »Ponudba za delo v vašem podjetju«, nagovor spoštovani ostane, v prvem odstavku pa na kratko zapišete, zakaj bi radi delali pri njih. Naslednji odstavki so potem identični.

Dostikrat se zgodi, da delodajalec želi motivacijsko pismo, tudi tu je glava enaka, nato pa začnete s spoštovani in v prvem odstavku na kratko izvirno zapišete, zakaj bi želeli delati v podjetju in kaj imate podjetju ponuditi. Nadaljnji odstavki so identični tem, ki bi jih zapisali v prijavi, le da si tu lahko dovolite toliko svobode, da izpostavite svoje znanje in kompetence, ki so pomembne za delo v podjetju, za katerega se prijavljate.

CV, Europass in življenjepis

 Večina meni, da je to eno in isto, pa ni. Življenjepis je t. i. esejska oblika, kjer zgoraj levo zapišete svoje ime, priimek, naslov in kontaktne podatke, napišete »Življenjepis« in v naslednjem odstavku začnete »Sem ta in ta, rojen takrat in takrat, materi, ki je po poklicu to in to, in očetu, ki je … Sem poročen in oče trem otrokom.«

V naslednjem odstavku zapišete svojo šolsko pot, odstavek v nadaljevanju je namenjen vašim nagradam, tečajem itd. Odstavek, ki mu sledi, je namenjen opisu vaše poslovne poti, od zadnje k prvi. Zadnji odstavek je namenjen vašim posebnim kompetencam, hobijem, ki bi znali pripomoči k izbiri za izbrano delovno mesto. Levo potem zapišete kraj in datum, desno se podpišete.

Kadar delodajalec zahteva obrazec Europass, si lahko pomagate s spletnim obrazcem na tej povezavi. Sledite korakom in na koncu si obrazec le prenesete. Vpisati boste morali osebne podatke, izobrazbo po letih, delovne izkušnje po letih, vaše znanje jezika, računalniške spretnosti, dodali boste lahko še posebne izpite in izobraževanja. Ko si enkrat oblikujete obrazec, je to priloga, ki jo boste lahko vedno uporabljali.

CV je »Curriculum vitae« in je dejansko zelo podoben obrazcu Europass. Sestavljen je iz dveh tabel:

Ali gre za Europass ali CV, lahko, če delodajalec zahteva, dodate svojo sliko, najboljše, da to, ki jo imate v osebnem dokumentu, ali nekaj podobnega.

Pazite na jezik in slovnične napake, hkrati pa natančno preberite pogoje in način, ki ga delodajalec zahteva, da mu oddate vlogo.

V kolikor gre za manjše podjetje, si lahko drznete, da po oddani prijavi ter po datumu, ki je določen za oddajo, pokličete v podjetje in se vljudno pozanimate, kdaj bodo odločali o kandidatu, ter se do razgovora dodobra seznanite z delom v podjetju, kamor ste prijavo ali ponudbo poslali.