Naprej na vsebino

Si lahko obetamo več javnih najemnih stanovanj?

Vlada je prikimala zvišanju neprofitnih najemnin, hkrati je potrdila tudi predlog zakona o katastru nepremičnin, ki bo združil sedanja zemljiški kataster in kataster stavb.

Novela stanovanjskega zakona, katere predlog je vlada minuli teden poslala v DZ, vsebuje najnujnejše spremembe in tudi rešitve za več javnih najemnih stanovanj, pravi resorni minister Andrej Vizjak. Ostale potrebne spremembe na stanovanjskem področju naj bi bile del celovite prenove zakona, ki jo minister napoveduje v roku enega leta.

Preberite tudi:

Nepremičnine v Sloveniji nosijo lastnikom dobre dobičke

Ali lahko najemodajalec odpove najemniku najemno pogodbo?

Stanovanjski kredit in njegove pasti

»Ključni cilj stanovanjske politike je zagotoviti več javnih najemnih stanovanj. […] Doslej se javni skladi niso odločali za naložbe, ker sta vrednost neprofitne najemnine oz. stanovanjske točke neusklajeni od leta 2007 in posledično prihodki iz naslova neprofitnih stanovanj javnim stanovanjskim skladom niso omogočili niti vzdrževanja javnih najemnih stanovanj, kaj šele vlaganja v ta sektor,« je povedal minister.

Vlada z novelo stanovanjska zakona cilja na krepitev fonda javnih najemnih stanovanj. Kot so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje, se v Sloveniji trenutno soočamo z oteženim dostopom do primernih stanovanj ter velikim primanjkljajem javnih najemnih stanovanj.

Med temeljnimi novostmi, ki bodo po oceni vlade zaustavile krčenje števila javnih najemnih stanovanj in omogočile pridobivanje novih, so izpostavili vzpostavitev javne najemniške službe, omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov, uskladitev višine neprofitne najemnine ter prilagoditev sistema subvencioniranja, ki bo zaščitil socialno ogrožena gospodinjstva.

Bistvene predlagane spremembe in dopolnitve zakona so uskladitev neprofitne najemnine – postopno uskladitev vrednosti točke z obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra v triletnem obdobju, prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob uskladitvi neprofitne najemnine, izvajanje javnega najema stanovanj, obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej, znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, in skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe.

Med spremembami so izpostavili tudi predkupno pravico Stanovanjskega sklada RS pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, razširitev inšpekcijskih določb ter določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo.

Bistvene predlagane spremembe in dopolnitve zakona so uskladitev neprofitne najemnine - postopno uskladitev vrednosti točke z obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra v triletnem obdobju.
Bistvene predlagane spremembe in dopolnitve zakona so uskladitev neprofitne najemnine – postopno uskladitev vrednosti točke z obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra v triletnem obdobju.
Vir slike: Pixabay

Višje dovoljeno zadolževanje

Drugi ukrep so dodatna sredstva za gradnjo stanovanj, ki bi jih zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Po predlogu se bo lahko SSRS zadolžil za 50 odstotkov namenskega premoženja sklada, in sicer 10 odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po tem zakonu (sedaj 20 odstotkov). Občinski skladi naj bi se po novem lahko pri SSRS zadolžili v višini do 40 odstotkov namenskega premoženja javnega sklada (sedaj do 10 odstotkov). Skladi bi se lahko tako po ministrovih besedah zadolžili za dodatnih 200 milijonov evrov.

Novela ne predvideva sistemskega vira za gradnjo stanovanj. Vizjak namreč ocenjuje, da bodo sredstva iz dodatnega zadolževanja – skupaj s še dodatnimi 100 milijoni evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj v programu sklada za okrevanje in odpornost – glede na kadrovske zmožnosti skladov »kar obilen zalogaj«, pa tudi pri gradni javnih najemnih stanovanj »želimo neko vzdržno rast, ne želimo pretiravati«.

Oddajanje stanovanj

Tretji ukrep za pridobitev dodatnih najemnih stanovanj je vzpostavitev javne najemne službe pri SSRS, prek katere bi lahko stanovanja na trg dali lastniki stanovanj, ki se trenutno zaradi tveganj, povezanih z oddajanjem, ne odločajo za oddajo stanovanj.

Za oddajanje stanovanj prek javne službe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, bi lastniki dobili nižjo najemnino od tržne – za stanovanja na priljubljenih lokacijah bi ta lahko po besedah vodje sektorja za stanovanja na ministrstvu Anite Hočevar Frantar znašala med sedem in osem evrov na kvadratni meter – najemniki bi plačevali neprofitno najemnino, razliko – ta bi lahko znašala do 30 odstotkov – pa bi krila država.

Lastnik bi moral stanovanje službi oddati za najmanj tri leta. Sklad bi kril stroške tekočega vzdrževanja, vlaganje v investicijsko vzdrževanje pa bi bil lahko predmet dogovora med lastnikom in SSRS, in sicer v obliki poračunavanja vložka pri najemnini, je dejala Hočevar Frantarjeva.

»Ocenjujemo, da je v Sloveniji 20 odstotkov stanovanj nezasedenih. Samo v Ljubljani je po ocenah teh stanovanj okoli 25.000,« je o potencialu javne najemniške službe dejal Vizjak. Gradivo predloga novele predvideva, da bi lahko javna služba v letu 2022 dobila 100 tovrstnih stanovanj, leta 2023 500, leta 2024 1000 ter leta 2025 in kasneje pa po 2000 letno. Dodatni ukrepi za to, da bi se lastniki v večji meri odločali za oddajanje stanovanj prek javne službe – npr. z davčno olajšavo – zaenkrat niso predvideni.

Minister je ocenil, da bodo omenjeni ukrepi za dodatna stanovanja v pet- do desetletnem obdobju prinesli do 10.000 novih javnih najemnih stanovanj.

Novela predvideva tudi nekatere spremembe pri upravljanju večstanovanjeskih stavb. Po predlogu bi bilo potrebno za investicijska dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov (sedaj 100-odstotno). Za posle v zvezi z rednim upravljanjem (npr. obratovanje in vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, oddajanje skupnih delov v najem) bi bilo potrebno 50-odstotno soglasje lastnikov. Preglasovani lastniki bi lahko sklepe izpodbijal v nepravdnem postopku pred sodiščem.

Novela je po ministrovih besedah prva faza prenove stanovanjske zakonodaje. Druga faza bo celovita prenova, katere se bodo na ministrstvu po Vizjakovih besedah lotili takoj, pripravili pa bi jo lahko v roku enega leta.

Predlagana novela sicer izhaja iz številnih ugotovitev, ocen, predlogov in mnenj, povezanih z izvajanjem določb obstoječega stanovanjskega zakona, še izhaja iz sporočila po seji vlade. Predlagane rešitve temeljijo na pobudah stroke in zainteresirane javnosti, podlago pa imajo v akcijskem načrtu resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, hkrati pa sledijo zavezam koalicijske pogodbe.

Vlada je obenem določila tudi besedilo predloga zakona o katastru nepremičnin, ki bo nadomestil veljavni zakon o evidentiranju nepremičnin. Zakon bo kot temeljni sistemski predpis določil vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov, so zapisali.

Vlada je obenem določila tudi besedilo predloga zakona o katastru nepremičnin, ki bo nadomestil veljavni zakon o evidentiranju nepremičnin.
Vlada je obenem določila tudi besedilo predloga zakona o katastru nepremičnin, ki bo nadomestil veljavni zakon o evidentiranju nepremičnin.
Vir slike: Marco Lachmann Anke, Pixabay

Zbornica pozdravila predlog novele

»V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije smo na potrebo po uveljavitvi nekaterih sprememb opozarjali že dolgo, zadnji dve leti pa smo pristojnemu ministrstvu večkrat posredovali tudi konkreten predlog sprememb,« so sporočili iz zbornice.

Na področju najemnih razmerij predlog po njihovem vsebuje nekatere rešitve, ki bodo bistveno pripomogle k izvajanju stanovanjske politike v Sloveniji. Med temi so izpostavili uskladitev vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine, ki se ni uskladila že 13 let. »To je tudi eden od najpomembnejših razlogov za upadanje števila javnih najemnih stanovanj v zadnjih 10 letih,« so ocenili.

»Zadovoljni smo tudi, da je ministrstvo sprejelo našo pobudo za povišanje zgornje meje subvencij za najemnino, s čimer bo država preprečila, da bi breme uskladitve neprofitnih najemnin nosili socialno najšibkejši,« so navedli.

Pomembna pridobitev je uvedba javne najemne službe, ki bi prav tako morala prispevati k lažji dostopnosti do najemnih stanovanj, so dodali. »Čeprav sprejeti predlog zakona v tem delu našim predlogom ne sledi v celoti, velja pozdraviti uvedbo rešitve, ki v nekaterih evropskih državah pomembno prispeva k reševanju stanovanjske problematike,« so menili.

V zbornici so izpostaviti predvideno zvišanje omejitev zadolževanja stanovanjskih skladov, kar bo prispevalo predvsem h kratkoročnemu zagotavljanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in s tem h krepitvi javnega najemnega fonda. »K lažjemu zagotavljanju stanovanj bo pripomogla tudi predkupna pravica Stanovanjskega sklada RS za občinska zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji,« so ocenili.

Predlog po njihovem prinaša pomembne rešitve na področju upravljanja večstanovanjskih stavb. »Tu pozdravljamo nižanje potrebnih soglasij za sprejemanje nekaterih pomembnih odločitev etažnih lastnikov,« so poudarili ter povzeli, da pomembno novost predstavlja tudi uvajanje možnosti elektronskega odločanja etažnih lastnikov, kar se je še posebej izpostavilo v času epidemije.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice