Naprej na vsebino

Vložena konstruktivna nezaupnica z 42 podpisi

Pri Karlu Erjavcu smo že navajeni govorjenja, ki ni najbolj verodostojno. Če njegov besednjak primerjamo z izrekom »zunaj sije sonce«, se bomo vsekakor sami prepričali ali res sije sonce, saj bi lahko bili v primeru, da bi mu zaupali, še mokri. Nekaj podobnega se dogaja ob vlaganju nezaupnice vladi. Erjavec je namreč še 21. decembra trdil, da bo kandidiral za mandatarja, le s 46 poslanskimi podpisi.

Preberite tudi:

»Hočem postati predsednik vlade, imam 46 glasov!«

Bo »ustavni lok« doživel »veliki pok«?

Erjavcu je obrnil hrbet že drugi poslanec DeSUS-a

Ta njegova trditev je od 15. januarja preverjena laž, saj je postal z vložitvijo nezaupnice vladi, kandidat za mandatarja na podlagi 42 podpisov poslancev. Po 21. decembru se je njegova številka o podpisih podpore zniževala in končno pristala na številki 43. Tudi ta številka ni obveljala, saj poslanec DeSUS-a, Branko Simonovič, ni prispeval svojega podpisa.

Ob tem je tragikomično dejstvo, da se je s tem od prihoda Erjavca nazaj na čelo DeSUS-a zgodilo, da ga ne podpira že drugi poslanec od petih poslancev DeSUS-a, ki so bili na volitvah 2018 izvoljeni v državni zbor. Tako je najbolj preverljivo dejstvo, ki spremlja farso vlaganja nezaupnice, da Karlu Erjavcu poslanci DeSUS-a skačejo iz njegove »potapljajoče se ladje«.

Neutemeljene obtožbe na račun predsednika vlade

Konstruktivna nezaupnica je sicer podana na 12 straneh, vendar ji težko rečemo, da je tudi v resnici konstruktivna. V njej ni niti enega oprijemljive zadeve, ki bi bila preverljiva in izvedljiva. Nezaupnica vsebuje devet strani o, po njihovem mnenju, nesposobnosti vlade, še posebej predsednika Janeza Janše.

Da gre pri tem delu zgolj za prazno natolcevanje, lahko pokažemo že z enim primerom. »Zloglasno« pismo premierja, v katerem je pozival, da bi se Evropa rešila iz slepe ulice, v kateri se je znašla z različnimi pogledi na spopad z epidemijo, ki ga je med drugim naslovil na predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije, je naletelo v naših medijih na pravi stampedo.

Ko pa je nemška kanclerka Angela Merkel izjavila, da je Janez Janša vse udeležene pozval h kompromisu in, da se za to zavzema tudi Nemčija, je zadeva potihnila. Vlagatelji nezaupnice tako niti z besedo ne omenjajo, da je pravzaprav premierjevo pismo bilo izhodišče, da je končno le prišlo do dogovora.

Neoprijemljiv program KUL-a

Logično bi bilo, da bi sorazmerno dolgi »obtožbi« vlade, lahko sledil del, v katerem bi bil vsaj tako obširen del o tem, kaj, kako in do kdaj bo vlada uresničila svoj program. Vse kar sledi temu, je življenjepis Karla Erjavca in deset splošnih točk s katerimi naj bi se spopadala nova vladna koalicija.

Ne bomo navajali vseh točk, saj bi bilo za to škoda časa in prostora. Ogledali si bomo le prvo, da si bomo lažje ustvarili vtis o puhlosti, ki jo premore Koalicija ustavnega loka (KUL) in kandidat za mandatarja, Karl Erjavec. Prva točka se tako glasi: »Učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno spopadanje z epidemijo covida-19«.

Konkretni predlogi odgovarjajo na vprašanja »kaj«, »kako« in »kdaj«

Na prvi pogled bi lahko kdo sicer rekel, da se KUL zavzema za spopad z epidemijo, vendar je zgolj splošna želja za uresničevanje nekoliko premalo. To je nekaj podobnega, kot bi nekdo rekel, da si želi dobro službo, vendar, če bo ostalo zgolj pri želji, brez konkretnega prizadevanja, se ne bo nič premaknilo.

Verodostojnost konstruktivne nezaupnice bi vsekakor povečala njena konkretnost. V primeru epidemije covida-19 bi nezaupnica morala vsebovati, kaj bodo naredili za zajezitev epidemije, kako bodo to naredili, kdaj bodo začeli in do kdaj bodo epidemijo zajezili.

Primer preverljivega predloga

Konkreten primer predloga spopada s covidom-19 bi bil npr. v predlogu, da bodo za zajezitev epidemije prepovedali ljudem odhod iz prostorov, kjer prebivajo. To bi lahko naredili z odlokom o prepovedi zapuščanja prebivališča in s postavljanjem pooblaščenih oseb, ki bi izvajanje odloka nadzirale. Čas izvajanja bi lahko bil drugi dan od prevzema oblasti do vključno treh mesecev, ko bi preverjali učinkovitost.

Gre sicer za »konkreten« primer, s čimer želimo ponazoriti, da obstaja velika razlika med splošnimi predlogi in konkretnim ter učinkovitim izvajanjem zastavljenih ciljev. Predlogi, ki so zapisani v nezaupnici so vsi splošni in popolnoma neoprijemljivi.

Od nerealnih 1.000 evrov do realnih 241,62 evra pokojnine

Kot primer neoprijemljivosti določenega strankarskega programa vzemimo izjavo Karla Erjavca, ko je že leta 2008 obljubljal, da bodo upokojenci imeli najmanj 1.000 evrov pokojnine. Preverljivo dejstvo je, da je leta 2020 znašala najnižja pokojnina 241,62 evra.

Stranka DeSUS je stranka s paradoksalnim načinom delovanja. Od njenega začetka, je v središču strankarskega programa skrb za upokojence. Pri tem je najbolj paradoksalno to, da se od začetka njenega nastopa pokojnine konstantno znižujejo, kar je zopet v nasprotju z besedičenjem o 1.000 evrih pokojnine.

Od leta 2000 do danes se pokojninska osnova vztrajno znižuje

Od leta 2000 do leta 2016 se je vztrajno nižala pokojninska osnova. Do leta 2000 je namreč znašala pokojnina 85% neto plače ob izpolnjeni polni pokojninski dobi. Od leta 2016 znaša pokojninska osnova 58%, kar pomeni, da je v tem trenutku pokojnina skoraj za polovico nižja od neto plače.

Še enkrat je potrebno poudariti, da je v odstotek vštet pogoj, ki je izpolnjenih 40 let delovne dobe. V kolikor gre za upokojitev z manj delovne dobe, je pokojnina sorazmerno temu nižja. Karl Erjavec je na čelu DeSUS-a od leta 2005, kar pomeni, da je soudeležen pri nižanju pokojnin, saj je DeSUS sodeloval v vseh vladah.

Stranka DeSUS pred volitvami skoraj vedno izstopi iz koalicije

Značilno za DeSUS je, da začne pred vsakimi volitvami rušiti vladno koalicijo. Tik pred volitvami iz nje izstopi in se začne delati, kot da v trajanju mandata ni imela z vlado popolnoma ničesar. Podoben scenarij se dogaja tudi v tem trenutku, ko je do rednih parlamentarnih volitev še približno leto in pol.

Tokrat se zdi, da se bo zadeva izšla nekoliko drugače, saj mnogi člani DeSUS-a, predvsem pa njihovi poslanci izražajo nepokorščino svojemu predsedniku. Tudi ob vložitvi nezaupnice, ko so podpise podpore prispevali trije poslanci od štirih, da podpise ne vlagajo v sklopu KUL-a, ampak samostojno. To je izjavil vodja poslanske skupine, Franc Jurša.

Nepodpisniku  nezaupnice so takoj, ko je sporočil, da nima namena prispevati svoj podpis,  grozili.
Nepodpisniku nezaupnice so takoj, ko je sporočil, da nima namena prispevati svoj podpis, grozili.
Vir slike: Tviter

Če bi Erjavec še odlašal z nezaupnico, bi mu verjetno zmanjkalo poslancev

Koalicija KUL je kljub slabemu izplenu v zvezi s podpisi poslancev, bila praktično primorana podati nezaupnico. V medijih je bila to stalna »mantra« od lanskega 24. aprila. Še posebej od ustanovitve KUL-a, 7. oktobra, je ta vztrajno zatrjevala, da so tik pred 46 glasovi podpore, napovedovali so celo, da jih že imajo.

Pravzaprav je bil 15. januar zadnji čas za vložitev nezaupnice, ker bi še z nadaljnjim odlaganjem, bilo verjetno podpisov vse manj. Nekateri politični analitiki so hudomušno pripomnili, da se lahko zgodi, da bo Karl Erjavec šel iskat glasove k stranki SDS, ker mu jih bo pri KUL počasi zmanjkalo.

Gre tokrat za poslovilno »predstavo« Karla Erjavca?

Pri vsem tragikomičnem dogajanju v zvezi rušenjem aktualne vlade, lahko z zanesljivostjo napovemo, da nezaupnica ne bo izglasovana. Kljub temu lahko pričakujemo, da bo KUL še naprej udarjala z vsemi sredstvi, predvsem s pomočjo

glavnih medijev.

Ob tem lahko pričakujemo da bo glavna žrtev projekta rušenja vlade ravno nesojeni mandatar Karel Erjavec, ki je pred kratkim podobno kot ptič Feniks, sicer »vstal iz pepela«. Vendar se lahko glede na razvoj dogodkov se zgodi, da bo skupaj s svojim odhodom na smetišče zgodovine, s tem pokopal tudi stranko DeSUS.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice