Naprej na vsebino

Ali religija spada k bistvu življenja?

O religiji kot splošnem pojmu in o posameznih religijah imamo ljudje različna mnenja. Nekaterim pomeni religija nepogrešljiv del življenja, nekateri pa se je branijo z vsemi silami. Kakršnokoli že je naše mnenje o religijah, ne moremo mimo dejstva, da je ta spremljevalka človeka skozi vso njegovo zgodovino.

Preberite tudi:

Religija in (ali) vera

Religija – pot k izpolnitvi življenja

Je religija v digitalni dobi še aktualna?

Od začetka modernizacije sveta, ko so bili človeku vse bolj v pomoč tehnični pripomočki, pa vse do danes, ko živimo obdani z digitalnostjo, se na prvi pogled ustvarja vtis, da je religija stvar preteklosti. Marsikdo namreč govori, da je religija stvar šibkih, ki v trenutkih šibkosti iščejo pomoč pri presežnemu bitju. Navidezna moč tehnologije je namreč marsikje zamenjala religiozno upanje.

Ne glede na različna mnenja o pomenu religije ,v življenju človeka je dejstvo, da danes na svetu obstaja 4200 različnih religij, kar pomeni, da je večina ljudi vsaj na nek način religioznih. Kaj to pomeni? To pomeni, da religiozen človek priznava vsaj neko silo, ki je morda niti ne pozna, za večjo od sebe, ne glede na to ali ji ob tem priznava, da ima lahko tudi vpliv na njegovo življenje.

Ne glede na različna mnenja o pomenu religije ,v življenju človeka je dejstvo, da danes na svetu obstaja 4200 različnih religij, kar pomeni, da je večina ljudi vsaj na nek način religioznih.
Ne glede na različna mnenja o pomenu religije ,v življenju človeka je dejstvo, da danes na svetu obstaja 4200 različnih religij, kar pomeni, da je večina ljudi vsaj na nek način religioznih.
Vir slike: Pixabay

Glavna verstva verujejo v različna božanstva in posmrtno življenje

Med religije spadajo tudi glavna svetovna verstva, ki so praktično poznana vsem ljudem. Tem verstvom je skupno, da verujejo v neke vrste božanstva ali celo več božanstev. Tako razlikujemo monoteistična in politeistična verstva. Monoteistična verstva so tista, ki priznavajo enega Boga, politeistična pa poznajo več bogov.

Med monoteistična verstva štejemo judovstvo, krščanstvo in islam. Med politeističnimi pa sta najbolj razširjena hinduizem in budizem. Vsem tem verstvom je skupno, da človek z različnimi obredi, izpolnjevanjem predpisov, daritvami, žrtvami, ipd, želi doseči naklonjenost Boga, da bi končno našel življenjski mir.

Glavna verstva imajo skupno tudi verovanje v posmrtno življenje, le da je pri politeističnih verstvih pot v večno življenje nekoliko bolj zapletena. Hinduizem in budizem namreč poznata t.i. krog ponovnih rojstev ali reinkarnacijo, Kamor mora človek iti, preden dokončno doseže popolnost, ki je v združenju z Brahmanom, ki je najvišje božanstvo.

Judovstvo, krščanstvo in islam imajo v ospredju vero v enega Boga

Judovstvo, krščanstvo in islam imajo v ospredju verovanja vero v enega Boga, s tem, da se krščansko verovanje nekoliko razlikuje od judovstva in islama. V obeh verstvih imajo namreč t. i. strogi monoteizem, ki je v tem, da je človek podrejen Bogu in ga lahko »doseže« predvsem z izpolnjevanjem zapovedi.

V judovstvu so te zapovedi zapisane v Postavi ali Tori, ki so del petih Mojzesovih knjigah v Svetem pismu. V islamu so zapovedi, ki jih je podal Alah zapisane v Koranu, teh pa se je dolžan držati vsak musliman. Skrajni islam pozna t. i. šeriatsko pravo, po katerem se kršitve Alahovih zapovedi strogo kaznujejo. Npr. kazen za prešuštvo je kamenjanje, kazen za krajo je odstranitev roke.

Specifičnost krščanstva je vera v troedinega Boga

Med vsemi religijami je specifično krščanstvo. Zakaj? Krščanstvo je sicer prav tako monoteistično verstvo, kakor judovstvo in islam, vendar pri njem ne gre za t. i. strogi monoteizem, ampak gre za vero v troedinega Boga. Bog ni strogo eden, ampak je troedin. Gre za občestvo treh Božjih oseb v enem Bogu.

Kako je lahko Bog eden, kljub trem osebam? Gre za vez ljubezni, ki je tako močna, da so tri osebe, Oče, Sin in Sveti Duh, združene v popolni ljubezni. Za razliko od judovstva in islama, kjer človek dosega Boga z izpolnjevanjem njegovih zapovedi, v krščanstvu človek Boga ne dosega, ampak ga sprejema v središče svojega življenja.

V imenu religij se je skozi zgodovino človeštva zgodilo mnogo nepravilnosti in tudi mnogo gorja.
V imenu religij se je skozi zgodovino človeštva zgodilo mnogo nepravilnosti in tudi mnogo gorja.
Vir slike: Pixabay

V krščanstvu smo bratje in sestre v Kristusu in sinovi (hčere) Boga Očeta

Specifično za krščanstvo je tudi, da je Bog v Sinu po Svetem Duhu postal človek, kar označuje božični praznik. Sicer tudi nekatere druge religije, kot npr. hinduizem, poznajo božje učlovečenje, vendar nikjer drugje Bog ne konča na tako krut način kot ravno v krščanstvu.

Učlovečeni Bog, Jezus Kristus, je namreč sprejel nase vso krutost sveta, vso zlobo in jih nesel na križ, kamor ga je pripeljala krutost človeka. Z njegovo smrtjo je bil hkrati tudi uničen greh človeštva in z njegovim vstajenjem je človek prejel novo življenje v Jezusu Kristusu.

Kdor s krstom sprejme življenje Jezusa Kristusa, postane njegov brat (sestra), hkrati pa postane tudi Sin (hči) nebeškega Očeta. Tako je krščanstvo edina religija na svetu, kjer lahko verniki kličejo Boga za Očeta. Na to nas spominja najbolj razširjena molitev, Oče naš.

Zlorabe v religijah so vedno sad človeške slabosti

V imenu religij se je skozi zgodovino človeštva zgodilo mnogo nepravilnosti in tudi mnogo gorja. Predvsem zaradi tega mnogi izražajo pomisleke zoper obstoj religij. Seveda gre tudi v življenju religij predvsem za človekov odnos in njegovo svobodno odločitev, ali bo živel v skladu z Božjo voljo, ali pa bo Boga zlorabljal v egoistične namene.

Pri zlorabah, ki so se dogajale in se še dogajajo Bog nima velikega vpliva, saj bi s tem prekršil osnovno načelo za človeka, ki je v njegovi svobodni volji. Bog je namreč že od začetka človeku pustil svobodo in ne želi vplivati na njegovo življenje. Na človekovo življenje pa vsekakor vpliva, če ga ta svobodno povabi v središče svojega bivanja.

Kristjani nosimo polnost odgovornosti za (ne)delovanje Boga v svetu

Na tem mestu še posebno odgovornost nosimo kristjani, saj verujemo, da se nam je Bog razodel v vsej polnosti. Ker nam je postal tako blizu, da je prevzel celo naš način življenja in s krstom celo prihaja v središče našega srca, pomeni, da smo z lastnim življenjem poklicani da Boga razodevamo.

Pri tem ne gre za to, da bi bili kristjani več vredni od drugih, ampak za to, da smo še bolj odgovorni za to, da prinašamo upanje vsemu človeštvu. V času, ko človeštvo doživlja različne krize, med katerimi v tem trenutku najbolj izstopa epidemiološka, imamo priložnost, da z vso resnostjo sprejmemo Božje življenje in ga razodevamo svetu, ki hrepeni po odrešenju in polnosti ljubezni.

Človek je religiozno bitje po svoji naravi, saj hrepeni po sreči in izpolnitvi življenja. V svoji najgloblji notranjosti človek hrepeni po ljubezni; želi si biti ljubljen in želi ljubiti.
Človek je religiozno bitje po svoji naravi, saj hrepeni po sreči in izpolnitvi življenja. V svoji najgloblji notranjosti človek hrepeni po ljubezni; želi si biti ljubljen in želi ljubiti.
Vir slike: Pixabay

Vprašanje v naslovu, »ali spada religija k bistvu življenja«, seveda ponuja odgovor »da«. Človek je religiozno bitje po svoji naravi, saj hrepeni po sreči in izpolnitvi življenja. V svoji najgloblji notranjosti človek hrepeni po ljubezni; želi si biti ljubljen in želi ljubiti. Če je Bog ljubezen, potem lahko to spoznanje za mnoge pomeni vrhunec in bistvo življenja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice