Zaupate inteligentnim virtualnim asistentom?
Trg pametnih naprav je eksplodiral. Kompleti za pametne domove in za nadgradnjo »neumnih« hiš so postali cenejši. Vse te pametne naprave so opremljene z umetno inteligentnim virtualnim asistentom, ki uporabnikom omogoča prostoročno delovanje s svojimi napravami. Te naprave, ki vam obljubljajo, da bodo vaše življenje olajšale, imajo še eno skupno stvar: pogosto imajo mikrofone ves čas vklopljene, saj čakajo na »čarobno besedo«, da bi izpolnili vaše zahteve.
Virtualni asistenti so bili prvič predstavljeni skoraj 57 let nazaj v letu 1961. IBM ShoeBox, ki je bil predstavljen na sejmu Seattle World leta 1962, lahko prepozna 16 izgovorjenih besed in števk, ki se gibljejo med 0 in 9. Toda danes virtualni asistenti kot je Google Assistant in Alexa ne samo, da prepoznajo in si zapomnijo na tisoče besed, ampak lahko tudi razumejo in se odzivajo na človeški govor – zmožnost, ki je bila prej nemogoča. Podprti z umetno inteligenco (UI) so ti navidezni asistenti danes zrasli do točke, v kateri so v stiku z našimi dnevnimi načrti, da bi bilo naše življenje preprostejše in malo bolj podprto.
Preberite tudi:
Z vidika virtualnih asistentov so zdaj Siri, Alexa, Cortana in Google Assistant štiri najbolj priljubljeni digitalni pripomočki na trgu. Medtem ko imajo Siri, Alexa in Cortana svoje prednosti in slabosti, je Google Assistant, ki se je razvil iz asistenta Google in Google Voice, verjetno najpametnejši virtualni asistent v tem obdobju. Googlov virtualni asistent s tehnologijo umetne inteligence ni spreten le pri razumevanju konteksta, temveč se je prav tako sposoben sam odzvati.
Google Assistant skupaj s pametnim telefonom, pametnim zvočnikom in pametnim zaslonom zagotavlja neovirano integracijo med tehnologijo in uporabniškim življenjem, zaradi česar ga nekateri smatrajo, kot življenjskega asistenta.
Toda, kako varno se je zanašati na tovrstne naprave?
Če ima kdo dostop do naprave, lahko posluša in zajema veliko informacij, saj v vsakdanjem življenju govorimo veliko – veliko več, kot na primer natipkamo. Hekerji potrebujejo le kratek zvočni vzorec vašega glasu, katerega lahko predelajo v dovolj prepričljiv ukaz, da bi pretental ljudi in varnostne sisteme.
Izkazalo se je, da imajo naši digitalni prijatelji Siri, Alexa, Google Assistant, Cortana, Amazon Echo in drugi nekaj skupnega tudi s psom: slišijo in se odzivajo na zvoke, ki jih človeško uho ne sliši. Da, zdaj nas lahko tudi šepetalci psom napadejo prek naših digitalnih naprav.
Ekipa kitajskih raziskovalcev je odkrila, da se lahko vse glavne govorne asistente sproži s tihimi, ljudem neslišnim glasovnim ukazom.
Z uporabo tehnike, imenovane DolphinAttack, je skupina z Univerze Zhejiang prevedla tipične vokalne ukaze na ultrazvočne frekvence, ki so previsoke za človeško uho, da bi jih slišali, vendar jih mikrofoni v programski opremi, ki poganjajo naše digitalne pomočnike, vseeno zaznavajo. Ta sorazmerno preprost postopek predvajanja omogoča, da heker prevzame nadzor nad asistenti z le nekaj besedami, izrečenimi v frekvencah, ki jih mi ne slišimo.
To ni tako zastrašujoče, kot se morda zdi. Vsi virtualni asistenti vam dajejo povratne informacije o svojih dejanjih, zato boste lahko videli ali slišali, da je nekaj narobe. Vendar bi se lahko grožnja v prihodnosti povečala, ko bo tehnologija postala močnejša in se bodo metode za zajemanje naprav izboljšale.
Osrednje tveganje, ki ga predstavlja naprava, ki jo aktivira glas je, da pozabimo, da je tam.
Predstavljajte si upravljanje vašega pametnega doma ali pametne tovarne in vseh pametnih naprav, ki so še v nastajanju. Skoraj neverjetno je, da nobeden od glavnih proizvajalcev pametnih naprav ni prej pomislil na možnost takega napada. Moja ugibanja so, da bodo glavni akterji tovrstne napake odpravili zelo hitro (mikrofoni in programska oprema, ki upravlja pomočnike, kot sta Alexa in Google, zdaj lahko dvignejo frekvence nad 20 kHz, kar je meja zvočnega območja za človeška ušesa), vendar se v praksi vedno znova izkaže, da izbira, ki jo naredimo za svoje udobje, lahko odpre vrata ranljivostim, na katere nismo nikoli pomislili.
Ko pomislite na »hekerja«, mislite na nekoga, ki se skriva za računalnikom, ne pa, da je to lahko nekdo, ki gre mimo vas (in vašega telefona) z zvočnikom za manj kot tri evre. Kaj pravite, res lahko zaupamo pametnim virtualnim asistentom?