Prvi korak je trdna odločitev

Vsako leto 31. januarja obeležujemo svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje tobaka obremenjuje organizem in vpliva na razvoj mnogih bolezni ter povzroča prezgodnje smrti. Dan boja proti kajenju je namenjen ozaveščanju o škodljivih posledicah kajenja in opominjanju na ukrepe, ki zmanjšujejo uporabo tobaka in tako varujejo zdravje ljudi.

Preberite tudi:

Zastrašujoča sporočila, odvratne slike, a željenega učinka ni. Bo poskus enotne embalaže cigaret kaj spremenil?

Kajenje pa to…

Kaj vdihujemo s cigaretnim dimom?

Cigaretni dim vsebuje okoli 4000 različnih kemičnih spojin, od tega okoli 90 kancerogenih, v različnih koncentracijah v obliki delcev in plinov.

Glavna sestavina, ki jo pri kajenju vdihujemo, tista, ki nas zasvoji, je nikotin. Nikotin je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki. Nikotin je nevrotoksin in je bil zaradi svojih lastnosti v preteklosti v uporabi kot insekticid. V manjših koncentracijah povzroči stimulacijo in prav zato nas zasvoji. Stimulaciji sledi destimulacija, kar povzroči željo po novi cigareti.

Pri dolgotrajnem kajenju nikotin povzroča zoženje krvnih žil, pospešuje strjevanje krvi, povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ima škodljive učinke na razvoj možganov, vpliva na žleze z notranjim izločanjem in plodnost, pospešuje delovanje žlez lojnic in znojnic, pripomore pri nastanku želodčne razjede in rane na dvanajsterniku in povzroča večjo utrujenost.

Pri nepopolnem zgorevanju tobaka nastaja ogljikov monoksid – strupen plin brez barve, vonja in okusa. Kajenje zato lahko povzroči omotico, glavobol, utrujenost in raztresenost. Dolgoročno prizadene organe, oslabi imunski sistem, lahko povzroči možgansko kap.

Pri zgorevanju tobaka nastaja tudi katran. Katran je splošno ime za smolnate delno zgorele delce, ki nastanejo pri sežiganju tobaka in drugih rastlinskih materialov pri kajenju. Je toksičen in draži sluznice dihal, povzroča povečano izločanje sluzi, kronični bronhitis, sčasoma pa tudi propad sten pljučnih mešičkov, kronične pljučne bolezni in raka pljuč, ustne votline, žrela, grla in požiralnika. Poleg tega poškoduje usta, povzroča gnitje in obarvanje zob, poškodbo dlesni in desenzibilizacijo brbončic. Katran vključuje večino mutagenih in rakotvornih snovi v tobačnem dimu.

Pridelovalci tobaka uporabljajo pesticide, ki vsebujejo kovino arzen, da bi zaščitili svoj pridelek, ti pa potem preidejo v rastlino, v cigarete in tudi v telo kadilca. S cigaretnim dimom vdihujemo tudi cianid (strup, ki so ga nacisti uporabljali v plinskih celicah), fosfor, benzen, formaldehid …

Kaj se dogaja s telesom, ko prenehamo kaditi?

Pozitivni učinki opustitve kajenja na zdravje se začnejo 20 minut po zadnji cigareti. Krvni tlak in pulz se začneta vračati na normalno raven. V osmih urah po zadnji cigareti se ravni ogljikovega monoksida vrnejo na bolj normalno raven. Po enem dnevu se zmanjša tveganje za srčni infarkt. Raven nikotina v krvnem obtoku se je v tem času zmanjšala na zanemarljive količine.

Po 48 urah se prej poškodovani živčni končiči začnejo ponovno obnavljati. Vonj in okus se izostrita. 72 ur po zadnji cigareti se bronhialne cevi v pljučih začnejo bolj sproščati in se odpirati in zato je dihanje olajšano.

Dva tedna po zadnji cigareti se izboljšata cirkulacija in oksigenacija, kar v praksi pomeni lažje premikanje.

V treh mesecih po prenehanju lahko ženska izboljša svojo plodnost in zmanjša tveganje, da se bo njen plod predčasno rodil. Po šestih mesecih je v pljučih že manj sluzi, saj so dihalne poti veliko manj vnete brez nenehne izpostavljenosti cigaretnemu dimu in kemikalijam, ki jih vsebujejo cigarete.

V treh letih po prenehanju kajenja se tveganje za srčni napad zmanjša na enako tveganje, kot ga imajo nekadilci. Tudi tveganje za smrt zaradi pljučnega raka se je v tem času zmanjšalo za polovico v primerjavi s kadilcem. 5 let po opustitvi kajenja se zmanjša tveganje za pojav možganske kapi.

Po izsledkih raziskav se 15 let po zadnji cigareti tveganje za srčni infarkt in možgansko kap zmanjša na enako raven kot pri osebi, ki še nikoli ni kadila.

Prednosti nekajenja

Nekajenje ima mnoge prednosti. Fizične (izboljšanje vonja in okusa, beli zobje, svež dah, lepša koža, lepši nohti in lasje, manj kašlja, manjše tveganje obolevanja), družabne (svež vonj obleke, boljša koncentracija in pozornost, drugih ne motimo z izpihovanjem dima), čustvene (boljša samopodoba, zadovoljstvo, ker se lahko nadzorujemo, več optimizma in splošno boljše počutje) ter finančne, saj vemo, da cigarete niso poceni.

Ne glede na mnoge prednosti nekajenja, ne glede na zaostrovanje zakonodaje, omejevanje javnih površin, na katerih je kajenje dovoljeno, na črne škatlice, opremljene z grozljivimi sporočilnimi slikami – opustiti kajenja brez tega, da se posameznik sam trdno odloči, da bo to storil in pri tem vztrajal – ni mogoče. Kaditi malo manj, po mnenju strokovnjakov, prav tako ne pomaga. Edina zanesljiva pot za zmanjšanje tveganja za zdravje je popolna opustitev kajenja.

Kako prenehati kaditi in kdo vam lahko pri tem pomaga?

V Sloveniji obstaja več vrst brezplačnih in plačljivih pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon 080 27 77 deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Ta telefonska številka je natisnjena tudi na vsaki cigaretni škatlici. Klicalci lahko dobijo različne informacije glede opuščanja kajenja, lahko se dogovorijo za podporo/svetovanje v času opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence.

Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo na svoji spletni strani med drugim podrobno opisuje korake opuščanja kajenja, ki se začnejo s tem, da si določite datum prenehanja kajenja, se na to pripravite tako fizično kot psihično in potem vztrajate.

V lekarnah je na voljo več zdravil za pomoč pri zdravljenju odvisnosti od kajenja. Delujejo tako, da zmanjšajo potrebo po nikotinu in zmanjšajo odtegnitvene simptome, kar olajša odvajanje od kajenja pri kadilcih, ki želijo prenehati s kajenjem. Nikotinska nadomestna terapija (NNT) je na voljo brez recepta, in sicer v obliki žvečilnih gumijev z nikotinom ali transdermalnih obližev z nikotinom.

Zdravnik pa vam lahko predpiše tudi nenikotinsko terapijo z zdravilno učinkovino vareniklin, ki je plačljiva v celoti (beli recept).

Obstajajo tudi delavnice in strokovno vodeni programi za opuščanje kajenja, tako plačljivi kot brezplačni, skupinski in individualni. Nekateri prisegajo na opuščanje kajenja ob pomoči medicinske hipnoze, ali na tretmaje z akupunkturo ter zeliščne pripravke – karkoli deluje, je pravo za vas. A prvi korak ostaja (in brez tega ne gre) trdna odločitev, da prenehate kaditi.