Naravne nesreče se povečujejo, najrevnejši na svetu pa so prepuščeni sami sebi. Pomoč je na voljo, vendar ne pride do tistih, ki jo najbolj potrebujejo. Več kot 100 naravnih nesreč, od katerih so bile številne povezane s podnebjem in vremenom, je od marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija izbruh koronavirusa razglasila za pandemijo, prizadelo več kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu. Čeprav denar, potreben za zaščito pred temi nesrečami v ogroženih državah, obstaja, ne pride do tistih, ki ga najbolj potrebujejo.
Strokovnjaki jasno poudarjajo, da čeprav je bila svetovna pozornost usmerjena na pandemijo koronavirusa – z dobrim razlogom – so podnebna kriza in posledične naravne nesreče, s katerimi se soočajo skupnosti po vsem svetu, prav tako katastrofalne. Po poročanjih so v zadnjih desetih letih podnebne in vremenske naravne nesreče, kot so nevihte, poplave in vročinski valovi, prizadele 1,7 milijarde ljudi. V istem obdobju je bilo izgubljenih dodatnih 410.000 življenj, od tega večina v državah z nižjim ali srednjim dohodkom.
Preberite tudi:
Utopitev desetletnika pokazala na vse sistemske pomanjkljivosti
V potresno nevarnih stavbah v Sloveniji živi med 88 in 200 tisoč ljudi
Vir slike: WikiImages, Pixabay
Pripisovanje izjemnih dogodkov je novo znanstveno področje, ki je znanstvenikom omogočilo, da preučijo, kako podnebne spremembe, ki jih povzročajo ljudje, vplivajo na ekstremne vremenske dogodke in naravne nesreče. Ugotovili so, da čeprav globalno segrevanje, ki ga povzročajo emisije fosilnih goriv, neposredno ne povzroča orkanov ali suše, povečuje tveganje in pogostost takšnih dogodkov.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so naravne nesreče vse pogostejše že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, in da je od devetdesetih let prejšnjega stoletja zabeleženo močno povečanje za 35 odstotkov. Povečal se je tudi delež vseh nesreč, ki jih lahko pripišemo podnebnim spremembam, in sicer s 76 odstotkov v 2000-ih na 83 odstotkov v 2010-ih. Še slabše ugotovitve pa so, da najranljivejši ljudje na svetu ne dobijo finančne pomoči, ki bi jo potrebovali, da bi zdržali takšne naravne nesreče, čeprav potrebna sredstva obstajajo.
Hitrost, s katero so vlade in banke po vsem svetu razvile svežnje spodbud za gospodarstvo, je dokaz, da je mogoče sredstva za spoprijemanje z eksistencialnimi grožnjami hitro zbrati. In želja je, da bi vlade zrcalile to energijo, ko gre za reševanje podnebnih izrednih razmer.
Nedavna študija je pokazala, da je denar, ki je bil doslej globalno zastavljen za okrevanje po pandemiji, presegel 12 bilijonov dolarjev. Model razvoja svežnjev, ustvarjen med pandemijo, bi bil dober model za vlade, da v naslednjih desetih letih vsako leto ustvarijo 50 milijard dolarjev, potrebnih za pomoč 50 državam v razvoju, da se prilagodijo najhujšim vplivom podnebnih sprememb.
Ob tem pa strokovnjaki opozarjajo, da denarja, zbranega v prihodnosti, ni mogoče razdeliti, kot je bila pomoč deljena do zdaj. Ugotavljajo namreč, da so države, ki so najbolj občutljive na učinke podnebnih sprememb in naravne nesreče, pri prejemanju finančnih sredstev skorajda pozabljene.
Vir slike: Terimakasih, Pixabay
Zakaj države, katere naravne nesreče najbolj prizadenejo, denarja za pomoč ne dobijo?
Med 20 državami, ki veljajo za najbolj občutljive na podnebne spremembe in z njimi povezane naravne nesreče, je ugotovljeno, da nobena ni med top 20 državami, ki prejemajo sredstva.
Tako je bila Somalija uvrščena med najbolj ranljive države zaradi visoke stopnje negotovosti s pomanjkanjem hrane in vplivi suše, vendar je bila pri izplačilih sredstev šele na 71. mestu. Nobena od držav s petimi najvišjimi izplačili ni imela visokih ali zelo visokih ocen ranljivosti za naravne nesreče, kar kaže, da je za dosego tistih, ki najbolj potrebujejo, mogoče storiti več.
Glavni razlog, da denar ne teče tja, kjer je najbolj potreben, je ta, da ni okvira za zagotavljanje denarne pomoči za naravne nesreče državam, za katere se zdi, da ne morejo obvladovati velikih dotokov kapitala.
Države donatorke pomagajo večinoma vladam. To pomeni, da morajo države za prejemanje pomoči imeti vlade, ki so sposobne in pripravljene izpolnjevati merila, ki jih določajo donatorji, na primer dajanje predlogov za financiranje in izkazovanje finančne sposobnosti. Ljudje, ki živijo v državah, kjer jih naravne nesreče najpogosteje prizadenejo, pogosto nimajo vlad, ki bi lahko izpolnjevale ta merila, kar otežuje njihovo upravičenost do mednarodne pomoči.
Rezultat tega je, da večina držav donatork raje vlaga v varne države in misli, da bo nekdo drug vlagal v države, kjer so zadeve bolj zapletene, a tega nihče ne stori. Tako vidimo primere, kot je Srednjeafriška republika, kamor se za naravne nesreče ne vlaga nič.
Vir slike: WikiImages, Pixabay
Čeprav so obeti za pripravljenost na naravne nesreče slabi, obstajajo načini, kako rešiti življenja
Po mnenju strokovnjakov je, za pomoč ljudem pri pripravi na vse pogostejše ekstremne naravne nesreče in preprečevanju smrtnih žrtev, mogoče nekaj stvari storiti takoj.
Ena največjih je osredotočenost na načrte za pripravljenost na naravne nesreče na lokalni in ne na nacionalni ravni. Zagotavljanje, da imajo skupnosti individualno prilagojene načrte, ki vključujejo določene signale za sporočanje, kdaj je čas za evakuacijo in prevoz do zavetišč, ki jih lahko varujejo.
Donatorji morajo skupaj sodelovati pri ugotavljanju, katere države so zaostale, in nato najti način, kako zapolniti vrzeli. Upoštevati bi morali tudi prožnejša merila, ki jih lahko izpolnijo različne države, da se lahko prijavijo za financiranje.
Pandemija koronavirusa je pokazala, kako lahko mednarodna solidarnost dejansko deluje pri reševanju svetovnih kriz in kako lahko ustvari ogromne količine denarja za reševanje življenj in vlaganje v rešitve. Zdaj podnebni strokovnjaki upajo, da se bodo podobna prizadevanja lahko uporabila pri globalni misiji za reševanje življenj in preprečevanje smrti, ki jih povzročajo naravne nesreče v najbolj ranljivih skupnostih.
Powered by Contextual Related Posts
