Skip to content

Lažne informacije lahko odločajo tudi o življenju in smrti starostnikov

Že leto dni so naša življenja obrnjena na glavo in iz tedna v teden čakamo, kakšna bo naša usoda naslednjih nekaj dni. Po spletu krožijo različne informacije, domala vsak od nas ima svoje mnenje o tem, kaj je res in kaj ne, kaj je smiselno in kaj bi bilo bolje, da se ne bi zgodilo. V skupni kaos daje vsak svoj doprinos, od najmlajšega državljana do zadnjega politika. In splošni kaos je velik.

Luč na koncu predora je pomenilo cepivo, a kaj, ko smo v Sloveniji že na splošno protiicepilsko usmerjeni, in kljub temu, da bi potencialno imeli učinkovito zdravilo, se ga velik delež državljanov ne bi poslužilo. V ospredju imamo ponovno tisoč in eno teorijo zarote, podobno je pri testiranju.

Preberite tudi:

Britanski znanstveniki ugotavljajo, da je angleški sev verjetno smrtonosnejši

Poziv: Skupaj nastopimo proti dezinformacijam o cepljenju!

[ODPEVANE NOVICE]: Micka in pasje težave

Vse skupaj je zgolj igra matematike in verjetnosti, mi pa smo tisti, ki se bomo odločali, ali bomo verjetnost povečevali ali zmanjševali.
Vse skupaj je zgolj igra matematike in verjetnosti, mi pa smo tisti, ki se bomo odločali, ali bomo verjetnost povečevali ali zmanjševali.
Vir slike: Pixabay

Cepivo zmanjšuje verjetnost okužbe

Vsekakor pa k boljšemu pristopu ne pripomorejo nove svetovne raziskave. Trenutno imamo tri seve – brazilskega, afriškega in angleškega, ki so domnevno nevarni, a žal se o njih ve malo. Zagotovo se ve zgolj to, da se do 70 odstotkov hitreje širijo. Znano je, da je brazilski odporen na trenutno znano cepivo ter da se z njim okužijo tudi tisti, ki so že preboleli covid.

Zadnja raziskava je pokazala, da obstaja verjetnost, da je angleški sev smrtonosnejši, trenutno pa še raziskujejo, kako odporen je na cepivo ter ali se z njim lahko okužijo tudi tisti, ki so covid preboleli.

Ob tem se logično postavlja vprašanje, zakaj se sploh cepiti. Velik del ljubiteljev narave se cepi proti klopnem meningitisu, pa še vseeno obstaja možnost, da zbolijo za boreliozo. Torej, zakaj se cepijo? Preprosto zato, ker na ta način zmanjšajo verjetnost, da zbolijo za vsaj eno boleznijo. Podobno je s cepivom za covid.

Mogoče se bo res pokazalo, da je angleški sev odporen na trenutna cepiva, ampak znano pa vendarle je, da cepivo zagotavlja kar visoko zaščito proti t. i. prvotnim virusom covid-19. Cepivo torej pripomore k zmanjšanju možnosti za okužbe.

Vse skupaj je zgolj igra matematike in verjetnosti, mi pa smo tisti, ki se bomo odločali, ali bomo verjetnost povečevali ali zmanjševali.

Hitro testiranje je zgolj pomoč

Čeravno je veliko polemik o tem, zakaj se sploh testirati, ker je tako in tako polno lažno-pozitivnih, je nujno gledati na situacijo širše. Zelo plastično, če imamo 100 oseb, ki se grejo na hitro testirati, pa se ugotovi, da je pet oseb pozitivnih, 20 lažno pozitivnih, kjer se pokaže, da sta zgolj dva pozitivna, pomeni, da so med 100 ljudmi izločili sedem okuženih, ki bi okužbo širili dalje. Teh sedem oseb predstavlja zgolj sedem odstotkov.

Zato je zgražanje, da hitri testi niso 100-odstotni, brezpredmetno. Konec koncev tudi kondomi, obročki, tabletke itd. niso 100-odstotni, pa jih ljudje desetletja uporabljajo kot glavno zaščito pred nezaželeno nosečnostjo.

Tako kot cepljenje je tudi testiranje zgolj igra matematike in zagotavlja manjšo verjetnost, da se okužba širi, saj se z vsakim ugotovljenim okuženim vsaj delno zajezi širitev.

V zmedi, ki se pojavlja tako zaradi testiranja kot zaradi cepljenja, običajno največjo škodo utrpijo najšibkejši in tisti, za katere so mediji in »strokovna javnost« edini verodostojen vir informacij.
V zmedi, ki se pojavlja tako zaradi testiranja kot zaradi cepljenja, običajno največjo škodo utrpijo najšibkejši in tisti, za katere so mediji in »strokovna javnost« edini verodostojen vir informacij.
Vir slike: Pixabay

Napačne informacije in nerazumevanje vodijo le v kaos

V zmedi, ki se pojavlja tako zaradi testiranja kot zaradi cepljenja, običajno največjo škodo utrpijo najšibkejši in tisti, za katere so mediji in »strokovna javnost« edini verodostojen vir informacij.

Nedavno smo v uredništvo dobili sporočilo zaskrbljenih svojcev, katerih starši, starejši od 80 let, se niso želeli cepiti proti covidu. Cepljenje je načeloma svobodna odločitev in marsikdo bi tem starostnikom čestital, ker so se odločili proti »agresiji«, »diktaturi« … Kot že rečeno, cepljenje je svobodna odločitev, a vendar postane težava, če k tej odločitvi botrujejo napačne informacije.

V omenjenem primeru so se starostniki odločili za to potezo, ker so jim »strokovne« sodelavke lokalnih zavodov, ki ponujajo oskrbo na domu, rekle oziroma naročile, naj se ne cepijo. Svojo izjavo so podkrepile z argumentom, da virus ne obstaja in da se tudi same ne bodo cepile, ker je v cepivu strup, nekatere so omenile čip, ki naj bi potem nadziral posameznika.

Zgodbe, ki jih je slišal ali prebral marsikdo med nami. Po pojasnilo smo se obrnili na zdravstveno ministrstvo in ministrstvo za delo. Konkreten odgovor smo dobili le od slednjih. Niti eno ministrstvo pa ni seznanjeno, da bi se kaj takega sploh dogajalo. Zato hkrati poziv: če se je vašemu svojcu zgodilo podobno, obvestite tako osebnega zdravnika kot tudi podjetje, zavod, pri katerem strokovna delavka dela.

Ministrstvo za delo še dodaja: »V kolikor posamezniki v domu ali pri pomoči na domu zaznajo, da jih želi kdo od zaposlenih odvrniti od cepljenja oziroma, da jih prepričuje v odločitev, ki je v nasprotju z njihovo voljo, se lahko obrnejo na direktorja doma ali direktorja zavoda za oskrbo na domu. Takšna dejanja so, v kolikor so resnična, v času in razmerah, ko so zaradi covida-19, za katerega ni zdravila, najbolj ogroženi prav stanovalci domov oziroma najstarejši, najmanj neetična in obsojanja vredna.«

Vsakdo lahko in sme imeti svoje mnenje, a se mora hkrati zavedati, da njegovo mnenje lahko usodno vpliva na nekoga drugega. Nihče ne ve, koliko teh starostnikov je kasneje zbolelo in so zaradi neznanja, ali napačnega znanja koga, predčasno končali življenje.

Na tej ladji smo vsi, dokler ne bomo ponotranjili, da nam bo le skupaj uspelo premagati ta nevidni smrtonosni virus, bomo le preštevali življenje. Znamo biti povezani, ko gre za šport in humanitarne akcije, a tudi v bitki s covidom se bomo morali povezati, ne glede na to, v kaj verjamemo, kam spadamo. Rešitev je le v povezovanju in iskanju skupnega dobrega za vse nas.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice