Naprej na vsebino

(Ne)svoboda slovenskih medijev

Pred kratkim je minilo 20 let od napada na takratnega novinarja in sedanjega člana SDS Mira Petka. Spektakularen napad, ki še do danes ni raziskan, tudi na dvajseto obletnico ni dobil niti sekunde prostora v osrednjih slovenskih medijih. Isti mediji ravno v tem času s pomočjo slovenske politične levice z vso silo »iščejo pravico in zaščito« znotraj institucij Evropske unije (EU).

Preberite tudi:

Kdo bolj obvladuje družbo? Politika ali mediji?

Ideološke teme v slovenskih medijih

Alenka Gabrovec: Zakaj me kot novinarko sprememba medijske zakonodaje prav nič ne moti

Sodu je izbil dno članek na spletnem portalu Politico

Potem ko je koalicija KUL z neuspešno izglasovano nezaupnico vladi doživela popoln poraz, se je z vso glasnostjo preselila na evropski politični parket. Izhodišče političnega obračunavanja je članek novinarke Lili Bayer, ki je bil objavljen v bruseljskem političnem mediju Politico.

Lili Bayer je v njem opisala stanje na področju medijske svobode v Sloveniji, ki ga je objavila na podlagi pogovora z nekaterimi slovenskimi novinarji. Na članek se je odzval predsednik vlade Janez Janša in ga označil za laž. Ob tem je zanimivo, da ni nihče od »napadenih« zagovarjal vsebine članka, ampak so problematizirali to, da se je predsednik vlade odzval na članek.

Potem ko je koalicija KUL z neuspešno izglasovano nezaupnico vladi doživela popoln poraz, se je z vso glasnostjo preselila na evropski politični parket.
Potem ko je koalicija KUL z neuspešno izglasovano nezaupnico vladi doživela popoln poraz, se je z vso glasnostjo preselila na evropski politični parket.
Vir slike: Slovenske novice

Se sploh še sme opozarjati na laži?

Nihče ni branil vsebine, ki jo je Janez Janša označil za laž, ampak so se novinarji in slovenska politična levica v en glas pridušali, da Janša napada medije in s tem ogroža svobodo medijev. Iz tega sledi, da smo prišli do točke, da nihče ne sme niti več komentirati, kar novinar zapiše, ne glede na to, ali je to resnica ali laž.

Ta dogodek je v polnosti izkoristila slovenska politična levica z LMŠ in SD na čelu. Neuspeli boj za oblast na domačem političnem parketu so prenesli v evropske institucije. Dosegli so, da bo Evropski parlament na plenarnem zasedanju prihodnji teden razpravljal tudi o svobodi medijev v Sloveniji. Kot uvod v zasedanje je potekala razprava v okviru odbora Evropskega parlamenta v petek, 5. marca.

Pismo Janeza Janše Ursuli von der Leyen

Predsednik vlade je pred tem, 26. februarja, na temo medijske svobode v Sloveniji pisal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. V pismu je povabil evropsko delegacijo v Slovenijo, kjer bi se sami prepričali o tem, kakšna je zares svoboda medijev v Sloveniji.

Verjetno se nam vsem skupaj zdi bolj logično, da bi bilo najbolj relevantno, če bi evropski predstavniki obiskali Slovenijo in se sami prepričali o medijskem stanju pri nas. Razprava, ki jo nameravajo izvesti na podlagi enostranskih informacij nekaterih novinarjev in medijev, vsekakor ni tako verodostojna, kot če bi se prepričali o stanju v živo.

Glavni problem, ki tiči za vsem tem in s čimer se zdaj ukvarja celo Evropa, je obraten, kakor ga skušajo prikazati tisti, ki so »tožniki« predsednika vlade. Naši levičarji namreč prikazujejo, da so v Sloveniji novinarji nadzorovani, ustrahovani in celo napadani. Mnogi v Evropi zato mislijo, da so novinarji pri nas celo v zaporih.

Zamolčana resnica o resničnih napadih na novinarje

Nihče od teh, ki predstavljajo slovensko oblast kot zatiralsko, ne omeni, da je resnica nekoliko drugačna ali celo povsem drugačna. Na začetku smo omenili napad na Mira Petka. V napadu pred 20 leti je bilo njegovo življenje zares ogroženo. Kot takratni novinar dnevnika Večer je raziskoval povezavo med politiko, sodstvom, slovensko tajkunsko elito in kriminalnim podzemljem.

Pri tem je zanimivo, da je šla njegova preiskava v smeri levih političnih sil. Kasneje je kandidiral tudi na volitvah v državni zbor in bil izvoljen na listi SDS. Torej gre pri napadu na Mira Petka za nekoga, ki je predstavnik iste politične opcije, kateri pripada aktualni predsednik vlade. Epilog sojenja Petkovim napadalcem je bil takšen, da so bili oproščeni in so prejeli od države 600.000 evrov odškodnine.

Novinarji in snemalci Nove24 v zadnjem času deležni mnogih omejitev. Kdo je napadel Mira Petka se še vedno ne ve. Seznam napadov na t. i.  desne novinarje je dolg.
Novinarji in snemalci Nove24 v zadnjem času deležni mnogih omejitev. Kdo je napadel Mira Petka se še vedno ne ve. Seznam napadov na t. i. desne novinarje je dolg.
Vir slike: Nova24TV

Čigavo omejevanje svobodo »novinarji« iščejo v Bruslju?

Omenimo še tri primere, ki so dokaj sveži. 4. oktobra 2019 je imel takratni predsednik vlade Marjan Šarec novinarsko konferenco. Ko mu je nameravala zastaviti novinarsko vprašanje novinarka Nove 24TV, je pristopil do nje varnostnik, jo zagrabil za roko in ji ni dovolil postaviti vprašanja.

Drug primer se je zgodil na znamenitih petkovih nezakonitih protestih, ki so bili spodbujani tudi od opozicijskih predstavnikov. Eden izmed protestnikov, raper Zlatko, je 17. oktobra 2020 napadel kamermana Nove 24TV in mu iz rok iztrgal kamero. Novinar jo je k sreči odnesel brez praske.

Tretji primer se je zgodil 26. februarja, ko so snemalcu Nove 24TV fizično preprečili vstop na tiskovno konferenco Tanje Fajon. Tiskovni predstavnik SD je Novi24TV pojasnil, da z njimi ne želijo sodelovati. Vidimo lahko, da gre za diskriminacijo in omejevanje novinarske svobode s strani SD.

Šarčev poziv k omejevanju oglaševanja v medijih

Omenimo še neposredno vmešavanje nekdanjega premierja Marjana Šarca, ko je pozival oglaševalce, da naj ne oglašujejo v medijih, ki »širijo sovražne vsebine«. Njegov poziv so obsodili celo v slovenski oglaševalski zbornici. Šarca so opozorili, da sovražni govor ureja Kazenski zakonik, je predmet organov pregona in zato o njem ne more presojati predsednik vlade.

Teh nekaj primerov nam lahko osvetli, da gre pri vprašanju medijske svobode v Sloveniji za obratno sorazmeren problem, kakor ga prikazujejo leve politične sile. Skrb zbuja to, da se na zgoraj omenjene napade o omejevanju svobode novinarjev ni niti z besedo oglasilo Društvo novinarjev Slovenije.

Zamolčani novinarji z drugačnim pogledom

Iz tega je razvidno, da v Evropi prikazuje pojem slovenski novinarski prostor samo tisti del novinarjev, ki je naklonjen politični levici. Če je kdo napadan, so to novinarji, ki so zares neodvisni ali pa naklonjeni desnosredinski politični opciji. Ti za levo politično sceno sploh ne obstajajo ali pa naredijo vse, da bi ustvarili vtis, da so nepomembni.

Ko o medijih govorijo levičarji, vse prikazujejo tako, kot da obstajajo samo tisti, ki so naklonjeni njim. Težava je v tem, da je levi politični sceni naklonjenih več kot 75% slovenskih medijev. Torej gre za izrazito neravnovesje, ki prej kot na demokratično ureditev spominja na diktaturo.  

Neuspeh slovenske tranzicije

V nasprotju s trditvijo, ki jo prikazujejo levičarji, da trenutna slovenska oblast uvaja diktaturo, je bližje trditev, da naša država, vsaj miselno, sploh še ni izšla iz komunističnega režima, za katerega smo mislili, da smo opravili z njim že pred 30 leti. Osamosvojitev naše države ni prinesla bistvenega premika, kar bi se zgodilo z dokončnim prelomom prejšnjega režima.

Tako so se stare politične sile, skupaj z medijskim prostorom, »prebarvale« v demokratične barve, v resnici pa so se pripravljale na ponoven prevzem oblasti. Res jim je to kmalu uspelo, saj so že dve leti po prvih demokratičnih volitvah zopet prevzele oblast.

Podobno zgodbo kot danes poznamo že iz leta 2008

V tridesetih letih navidezne demokracije je bila desnosredinska politična opcija na oblasti osem let. Poln mandat, štiri leta, je uspel samo prvi vladi Janez Janše med letoma 2004 in 2008. V času desnosredinske vlade je leva opozicija skupaj z mediji izvajala izredne pritiske, z enim samim ciljem, da bi za vsako ceno prišla na oblast.

Zanimivo je, da se »evropska scena« glede vprašanja medijske svobode dogaja ravno v času, ko je Slovenija tik pred tem, da bo predsedovala Evropskemu svetu. Skoraj identična situacija se je zgodila leta 2008, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše in je bila Slovenija tudi tik pred predsedovanjem Evropskemu svetu.

Peticijo zoper cenzuro so podpisali tudi predstavniki revije Ciciban

Takrat se je pojavila Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji. Peticijo je podpisalo 571 novinarjev Slovenije, z njo so opozorili na domnevno medijsko cenzuro v času vlade Janeza Janše. Pobudnika peticije sta bila Blaž Zgaga in Matej Šurc.

Kot primer omenimo, da so peticijo podpisali tudi predstavniki revije Ciciban, kar prej kot na resnost spominja na tragikomičnost podpisnikov. Kot protiutež peticiji je takrat šest državljanov vložilo kazensko ovadbo zaradi obrekovanja in sramotitve države.

Ko o medijih govorijo levičarji, vse prikazujejo tako, kot da obstajajo samo tisti, ki so naklonjeni njim. Težava je v tem, da je levi politični sceni naklonjenih več kot 75% slovenskih medijev.
Ko o medijih govorijo levičarji, vse prikazujejo tako, kot da obstajajo samo tisti, ki so naklonjeni njim. Težava je v tem, da je levi politični sceni naklonjenih več kot 75% slovenskih medijev.
Vir slike: Večer

Na razpravo povabljeni samo novinarji na predlog LMŠ in SD

Kako »pluralna« je aktualna razprava v okviru odbora Evropskega parlamenta, govori podatek, da so bili na razpravo povabljeni samo novinarji na predlog LMŠ in SD. Niso pa povabili npr. Združenja novinarjev in publicistov Slovenije, kar kaže na neuravnoteženost razprave. Gre torej za enostransko prikazovanje lastnega videnja položaja medijev v Sloveniji.

Glede na podatke o tem, kdo diktira gonjo proti domnevni nesvobodi novinarjev v Sloveniji, lahko z lahkoto ugotovimo, da gre v ozadju za boj za oblast za vsako ceno. Dejstvo je, da dobiva Evropa izrazito enostranske informacije, ki temeljijo na polresnicah in lažeh.

Politična prihodnost v Sloveniji je v rokah volivcev

Dejstvo je, da je naša država padla na tranzicijskem izpitu, ker nam ni uspelo prekiniti z vzvodi komunističnega režima. Zdi se, da je njegov podmladek vse bolj močan in podprt s strani večinskih medijev. Ne glede na to, do kakšnega zaključka bodo prišli v Evropskem parlamentu, pa bodo končno sodbo podali slovenski državljani.

Na volitvah, ki se vztrajno bližajo, o naši usodi ne bodo odločale različne evropske institucije, ampak izključno slovenski volivci. Glede na dogajanje lahko predvidevamo, da si bo slovenski volivec na koncu ustvaril pravo sliko glede medijske in ostale svobode v Sloveniji.

Tudi o tem, ali še želimo negovati stare politične vzvode, bo odločal slovenski volivec. Samo on ima priložnost, da končno reče »ne« lažem in manipulacijam in »da« resnični svobodi in demokraciji. Končno bo slovenski volivec odločil, ali bo verjel »sladkim besedam« ali pa bo verjel v resnico, katera na koncu edina zmaga.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice