Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

Popestrite si današnji petek s skokom v preteklost. Zanimivo kako je dandanes menjava ure dvakrat na leto nekaj samoumevnega, včasih pa je to bila osrednja tema vročih razprav. In tako kot imamo danes težave z nepremičninami, so jih imeli tudi pred 100 leti.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Pomanjkanje trgovskih lokalov

»Pomanjkanje trgovskih lokalov je v Ljubljani postalo prav občutno, zato si vsak pomaga, kakor more,« se je začel prispevek o krizi trgovskih lokalov v Ljubljani. Vlada je odredila, da lahko posestniki od trgovskih lokalov zahtevajo za 100 % višjo najemnino od trenutne. Za male obrtnike je to bil kar hud udarec, saj so bili v starih hiša prostori večinoma že vsi zasedeni, v novih pa je bilo pričakovati da bodo primerni prostori neznosno dragi.

Italijani pa so navidezno mejo zarisali na zelo nenaraven način vse okoli Planinskega gradu (grad Hošperk), z namenom da bi omenjeni grad in veliki gozdovi, ki so gradu pripadali, postali del italijanskega ozemlja.
Italijani pa so navidezno mejo zarisali na zelo nenaraven način vse okoli Planinskega gradu (grad Hošperk), z namenom da bi omenjeni grad in veliki gozdovi, ki so gradu pripadali, postali del italijanskega ozemlja.
Vir slike: Wikipedija

Nesporazumi glede rapalske pogodbe

Na podlagi rapalske pogodbe je Planina pri Rakeku pripadla takratni Jugoslaviji. Italijani pa so navidezno mejo zarisali na zelo nenaraven način vse okoli Planinskega gradu (grad Hošperk), z namenom da bi omenjeni grad in veliki gozdovi, ki so gradu pripadali, postali del italijanskega ozemlja. Jugoslovanska delegacija razmejitvene komisije je takoj ukrepala, saj je Planinski grad spadal k občini Planina in je imel hišno številko 1 v tem kraju.

Italijani so tako grad izpraznili, ozemlje pa je pripadlo Jugoslaviji. Na gradu so tudi izobesili jugoslovansko in slovensko zastavo.

»Družba črna roka«

Šivilja Anica je v tistem času prišla na policijo podat prijavo o dveh razglednicah, na katerih je pisalo, da če ne bo zvečer prišla čakat k državnemu kolodvoru, jo čaka gotova smrt. Razglednici sta bili napisani v nemščini, podpisani pa z besedami »Družba črna roka«.

Črno roko sta pri kolodvoru čakala dva detektiva, vendar družbe ni bilo na spregled. Detektivu Florianu pa se je vse to zdelo čudno in je zato Anico zaslišal. Na koncu je detektivu priznala, da si je grozilno pismo napisala sama sebi, da je imela izgovor za večerne izhode.

Ponovne razprave o uvedbi poletnega časa

»Poletni čas bodo uvedli na Angleškem z 2. aprilom 1921. Ker pri nas tako radi posnemamo tuje države, je nevarnost, da bodo tudi pri nas zopet uvedli takozvani poletni čas. Čas bi bil, da bi se naši državniki resno vprašali, čemu to.« Avtor članka se je tako spraševal o smiselnosti uvedbe poletnega časa, kateri je ostro nasprotoval.

Naša država je večinoma poljedelska država in kmet o poletnem času ne želi slišati niti besede, saj mu povzroča samo preglavice. Kmet začne delati s svitom, k počitku pa leže, ko je noč.
Naša država je večinoma poljedelska država in kmet o poletnem času ne želi slišati niti besede, saj mu povzroča samo preglavice. Kmet začne delati s svitom, k počitku pa leže, ko je noč.
Vir slike: History Extra

»Ali ima res država kako korist od tega? Prvo leto naše države te novotarije nismo imeli in država je vkljub temu obstala.« Zapisano je bilo tudi, da je naša država večinoma poljedelska država in kmet o poletnem času ne želi slišati niti besede, saj mu povzroča samo preglavice. Kmet začne delati s svitom, k počitku pa leže, ko je noč.

»Že to je zadosten vzrok, da nehamo — lahko rečem — s to neumnostjo. Pa tudi drugim stanovom ne nudi poletni čas nobenega haska. Kdor je priden, dela tudi pri »zimskem« času, kdor je pa len, ga pa tudi poletni čas ne poboljša.« Avtor prispevka je za konec še pozval kmetijske zveze, naj podajo vlogo, ki bo nasprotovala uvedbi poletnega časa. Podpisal pa se je kot »Prijatelj zimskega časa.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice