Naprej na vsebino

Glavna naložba v nepremičnine odslej za pasivni dohodek

Do nedavnega je bil nepremičninski trg v Sloveniji precej živahen, a je bila njegova prihodnost negotova. Iz tedna v teden smo se spraševali, če in kdaj bo prišla nova kriza, kaj se dogaja s cenami stanovanj, hiš in poslovnih nepremičnin, ali je pravi čas za nakup nepremičnine ali je nepremičnino bolje prodati ter ali je smiselno počakati na padec cen.

Ponudba in povpraševanje narekujeta tržne cene. V Ljubljani, ki je najbolj aktiven nepremičninski trg v Sloveniji, je v preteklih letih primanjkovalo tako stanovanjskih kot tudi poslovnih nepremičnin. K temu so prispevale ugodne gospodarske razmere, rast turizma, nizke obrestne mere ter naraščajoče število migracij. Tako ponudba ni zadostovala povpraševanju.

Preberite tudi:

Si lahko obetamo več javnih najemnih stanovanj?

Nepremičnine v koronski krizi – kaj se dogaja na nepremičninskem trgu?

Ko se je v letu 2020 svet ustavil, se je večina ljudi spraševala, kako bo to vplivalo na gospodarstvo in nepremičnine. Prve posledice razglašenega izrednega stanja so se hitro pokazale. Poslovanje in ogledi nepremičnin so se ustavili, a nihče ni natanko vedel, kakšen bo končen obseg posledic.

Nepremičnine za pasivni dohodek.
Nepremičnine za pasivni dohodek.
Vir slike: Skitterphoto, Pexels

V letu 2020 so nepremičnine ohranile visoke cene

Po prvem sproščanju ukrepov konec aprila 2020 so nepremičnine na slovenskem trgu oživele. Kljub temu da je poslovanje z nepremičninami potekalo v manjšem obsegu kot pred pandemijo, je povpraševanje še vedno presegalo ponudbo. S tem so nepremičnine ohranile tudi visoke povprečne cene.

Na nepremičninskem trgu v Sloveniji je bilo v prvi polovici leta 2020 za skoraj 800 milijonov evrov transakcij. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 je bilo teh transakcij za skoraj polovico manj. Po poročanjih Geodetske uprave RS je pri tem treba upoštevati, da je bilo leto 2019 rekordno leto, predvsem zaradi velikega obsega poslov s komercialnimi nepremičninami.

Pogodbe za nepremičnine, ki so bile sklenjene v prvi polovici leta 2020, pomenijo skoraj 70 % prometa celotnega leta. Podpisanih pogodb o nakupu in prodaji na sekundarnem trgu je bilo za 35 % manj kot v enakem obdobju v letu 2019, podpisanih pogodb na primarnem trgu pa je bilo za kar 70 % manj. Od tega se je število kupo-prodajnih pogodb za komercialne nepremičnine zmanjšalo za več kot 40 %.  

Medtem so nepremičninam v Sloveniji še naprej rasle cene. To velja predvsem za nepremičnine na sekundarnem trgu. Tako je do sredine leta 2020 povprečna cena nepremičnine na kvadratni meter presegla rekordnih 1900 evrov.

Pri tem ne smemo pozabiti, da nepremičninski trg v Sloveniji že kar nekaj časa raste. Od leta 2015, ko je bila povprečna cena na kvadratni meter 1450 evrov, cene nepremičnin nenehno rastejo. Po podatkih Geodetske uprave RS je bila največja rast cen dosežena v letu 2018. Rast se je v letu 2019 nadaljevala, a nekoliko počasneje. Tako so se cene nepremičnin od leta 2015 do 2020 zvišale za kar 30 %. 

V Ljubljani stroški nepremičnine na kvadratni meter v letu 2020 skoraj 3000 evrov

Zaradi gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja je najbolj priljubljena lokacija med vlagatelji glavno mesto države z okolico. Nepremičnine v Ljubljani imajo stabilno povpraševanje in višje cene od državnega povprečja.

V glavnem mestu je delež transakcij v prvi polovici leta 2020 znašal skoraj 30 % vseh transakcij na nepremičninskem trgu v Sloveniji in stroški na kvadratni meter so dosegli vrtoglavih 2900 evrov. Po povpraševanjih na sekundarnem trgu so izstopala enosobna in dvosobna stanovanja ter hiše, ki so bile zgrajene v sedemdesetih letih in ne potrebujejo večjih naložb v prenovo.

Študija, ki jo je izvedla Geodetska uprava RS, je pokazala, da je bil slovenski nepremičninski trg na polovici leta 2020 stabilen. Kljub dvomesečnemu izpadu so se cene za nepremičnine zvišale, aktivnost pa je upadala manj močno, kot bi lahko pričakovali v teh okoliščinah. To je predvsem posledica transakcij, ki so bile sklenjene pred razglasitvijo epidemije, ter hitrega okrevanja trga po odpravi ukrepov. Vendar pa je študija pokazala, da bo še ena prekinitev poslovanja zaradi drugega vala epidemije skoraj zagotovo privedla do globoke in dolgotrajne krize na nepremičninskem trgu.

Stanovanjske nepremičnine.
Stanovanjske nepremičnine.
Vir slike: Timur Saglambilek, Pexels

V letu 2021 bodo nepremičnine namenjene pasivnemu dohodku

Večino leta 2020 je bil trg ohromljen. Ogledi nepremičnin so bili prepovedani, prav tako obiski notarjev. Tudi lokalne banke so upočasnile izdaje hipotek, kar je bil ključni dejavnik za kupce na slovenskem nepremičninskem trgu. Ti razlogi so vplivali na podaljšan postopek transakcij in število le-teh se je zmanjšalo.

Kljub temu nepremičnine niso doživele večjega upada poslovanja. Pojavilo se je namreč povečano povpraševanje, predvsem lokalnega prebivalstva. Nepremičninske agencije so kljub manjšemu poslovanju podpisovale pogodbe z najemniki, opravljale oglede prek spleta ter izvajale transakcije s strankami.

Pričakuje se, da bo v letu 2021 povpraševanje lokalnega prebivalstva po nepremičninah večje. Eden izmed razlogov za to je, da so slovenske banke uvedle negativne stopnje za prihranek sredstev nad 500.000 evrov tako za pravne kot za fizične osebe. To pomeni, da bo zdaj na letni ravni treba banki dati 0,5 % zneska. To je dobra spodbuda za Slovence in podjetja, da vlagajo v lokalne nepremičnine. Sploh za tiste, ki imajo kaj vložiti.

Hkrati Slovenci v nekaj letih prihranimo več dohodka, kot je povprečje v EU. Tako po navedbah oblasti in centralne banke države povprečna družina v Sloveniji vsak mesec prihrani 13,3 % plače (v Avstriji pa na primer 13,7 %). To pomeni, da ima lokalno prebivalstvo možnost vlagati, in po letu 2020 se bo zanimanje za nakup nepremičnine povečalo. Po mnenju nepremičninskih strokovnjakov bodo najbolj priljubljene nepremičnine v letu 2021 poslovne, trgovske in stanovanjske nepremičnine, ki prinašajo pasivne dohodke.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice