Naprej na vsebino

Simona Kustec ostaja s trdno podporo ministrica za šolstvo

Opozicija je doživela še enega v nizu porazov v državnem zboru. Po neuspešni interpelaciji ministrov Zdravka Počivalška in Aleša Hojsa ter neuspešni konstruktivni nezaupnici vladi ni uspela tudi z interpelacijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec. Za interpelacijo je glasovalo 38 poslancev od zahtevanih 46.

Preberite tudi:

Interpelacija – glasno »orožje« opozicije brez »nabojev«

Erjavec ni več niti brezposeln niti ni več član DeSUS-a

Opozicija je »glas vpijočega v puščavi«

Pri interpelaciji je bila opozicija še za dva glasova šibkejša kot pri nedavnem glasovanju o nezaupnici vladi. Takrat je namreč za nezaupnico glasovalo 40 poslancev. Rezultat kaže, da različni »eksperimenti na pamet« opozicijo vse bolj postavljajo na mesto popolno neresnega političnega akterja.

Kaj želi opozicija doseči z interpelacijami, ki so že vnaprej obsojene na propad? Verjetno gre za »glas vpijočega v puščavi«, to je nekoga, ki je sicer zelo glasen, ne more pa s svojim vpitjem ničesar spremeniti. Sedanja opozicija je namreč zelo »razglašena«  in brez vsake operativne moči, kar potem kompenzira s povišanimi toni, ki nimajo veliko skupnega s konstruktivnostjo.

Ker opozicija ne more opozoriti nase z delom, išče pozornost v preostalih možnostih, ki so na voljo v parlamentarni proceduri. Za vložitev interpelacije je namreč dovolj deset podpisov poslancev, na podlagi katerih predsednik državnega zbora skliče sejo, kjer poslanci odločajo o interpelaciji zoper delo vlade oz. posameznega ministra (Poslovnik Državnega zbora 250. – 253. člen).

Kaj želi opozicija doseči z interpelacijami, ki so že vnaprej obsojene na propad?
Kaj želi opozicija doseči z interpelacijami, ki so že vnaprej obsojene na propad?
Vir slike: Nova24

Očitki na račun ministrice

Opozicija s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem na čelu je interpelacijo zoper ministrico zapisala v dvajsetih točkah, kjer je sicer veliko besed, vendar  bolj malo vsebine. Večina očitkov se nanaša na ravnanje ministrice v zvezi z izvajanjem šolskega programa v času epidemije covida-19. 

Med drugim ji očitajo nestrokovno in škodljivo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, najdaljše zaprtje vrtcev in šol v Evropi, neupoštevanje epidemiološke stroke, pomanjkanje dialoga s sindikati, ravnateljskimi združenji in učenci ter starši, odrekanje izobraževanja otrokom s posebnimi potrebami.

Prejšnja vlada je šole samo zaprla, naslednja je vzpostavila pouk na daljavo

Ministrica je na 31 straneh zavrnila očitke, predvsem tiste o pomanjkanju dialoga in neupoštevanju epidemiološke stroke. Ravno v času covida-19 je bil predvsem zaradi skrbi za zdravje vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu okrepljen dialog z vsemi partnerji, da bi na eni strani zagotavljali zdravstveno varnost, na drugi pa nemoten vzgojno-izobraževalni proces.

Ko je prejšnja vlada Marjana Šarca razglasila epidemijo in hkrati sprejela odlok o zaprtju šol in vrtcev, ni storila ničesar, da bi prišlo do kakršnega koli alternativnega poizkusa izobraževanja. Ravno to je storila nova vlada in ministrica dr. Simona Kustec. Kljub epidemiji ji je uspelo vzpostaviti pouk na daljavo glede na obstoječo epidemiološko situacijo.

Shizofreno delovanje opozicije

Iz nastopanja opozicije je razvidno, da je njena drža dokaj shizofrena, kar pomeni, da enkrat govori nekaj, kar se že v naslednji izjavi kaže nasprotno prejšnji trditvi. Eden od primerov je očitek vladi, da je neuspešna v boju z epidemijo, češ da ni pravočasno ukrepala.

Glavni očitek v interpelaciji je bil, da smo imeli najdaljše zaprtje vrtcev in šol v Evropi. Ta očitek je v nasprotju z očitkom o nepravočasnem ukrepanju. Če bi vlada po drugi strani skupaj s stroko še dlje časa čakala z zaprtjem šol, bi bila epidemiološka slika še občutno slabša. Takrat bi opozicija še glasneje vpila, kako je vse narobe in kako bi morala vlada prej zapreti vrtce in šole.

Najglasnejša očitka ministrici sta bila, da je nesočutna do dijakov, ki so protestiral in neodgovorna, ker je na gala večerji IO bila za mizo brez maske.
Najglasnejša očitka ministrici sta bila, da je nesočutna do dijakov, ki so protestiral in neodgovorna, ker je na gala večerji IO bila za mizo brez maske.

Opozicija težko poveže eno stvar z drugo

Samo iz tega primera je razvidno, da opozicija govori kar nekaj na pamet, ne da bi imela za to kakršne koli oprijemljive argumente. Če govori o najdaljšem zaprtju šol, naj potem pove, kaj pa bi oni naredili, da bi kljub odprtju šol poskrbeli za zdravje otrok, učiteljev in tistih, ki prihajajo z njimi v stik.

Opozicijska strategija je govorjenje, ne da bi pri tem lahko eno stvar povezali z drugo. Kadar ji ustreza, govori o neuspešnosti vlade v boju zoper covid-19, ko pa govori o omejevanju gibanja, se obnaša, kot da epidemije nimamo in da je epidemija samo izgovor za obvladovanje državljanov.

Vprašljivost vlaganja interpelacij brez prave vsebine

Glede na nezrelost opozicije in vsebinsko praznino interpelacijo, s katerimi operira opozicija, bi bilo treba razmisliti o rekonstrukciji Poslovnika Državnega zbora. Kot smo videli, poslovnik predvideva za vložitev interpelacije zgolj podpise desetih poslancev. Torej se lahko določena skupina poslancev odloči za interpelacijo brez vsakega razloga, preprosto, ker bi radi imeli »pet minut slave«.

Če se npr. nekdo prijavi na določeno delovno mesto, mora poleg prijave priložiti tudi dokazila, ki govorijo o ustreznosti kandidata za to delovno mesto. Dokazila govorijo o strokovni usposobljenosti, kjer je v ospredju predvsem vsebinskost kandidata. Dokazila o ustreznosti so pogoj, da pride do zaposlitvenega razgovora, kjer mora kandidat svojo usposobljenost potrditi tudi v praksi.

Predlog predhodne presoje vsebinskosti interpelacij

Glede na to, da je državni zbor najvišji organ v državi, bi vsekakor bilo primerno, da bi bil institut interpelacije, kjer se obravnava strokovnost določenega ministra, vsaj tako vsebinsko konstruktiven, kot je zaposlitveni razgovor. V primeru, da vlagatelj interpelacije nima dovolj oprijemljive vsebine, bi moral predsednik državnega zbora takšno interpelacijo preprosto zavreči.

Posebej je to aktualno ravno v tem času, ko se spopadamo z epidemijo covida-19. Večino evropskih držav je namreč prizadel tretji val epidemije, ki je hujši od prvih dveh skupaj. Zato obstaja tudi realna možnost, da bo tretji val v obliki novih sevov kmalu udaril tudi v naši državi.

Življenja se ne da nadoknaditi, izobraževanje pa se lahko

Vzporedno s tem dejstvom je vlaganje interpelacije vsekakor prej kot državotvorno dejanje, dejanje, ki kaže na neodgovornost, nezrelost, predvsem pa kaže na zagledanost v samega sebe. Pri tem vlagateljem ni pomembno, kaj je s tistimi, ki se borijo za življenje, ki je ogroženo zaradi covida-19, ampak jim je pomembno samo, da »so slišani« in upoštevani od medijev.

Res je, da izobraževanje na daljavo ni tako kvalitetno in uspešno kot pa v živo in ob normalnih pogojih. Kljub temu da epidemija traja že več kot eno leto, še vedno marsikdo ni spoznal, da v tem trenutku v prvi vrsti poteka boj z epidemijo. Nekdo, ki zboli in umre za covidom-19, se ne bo mogel več vrniti v življenje, medtem ko je zamujeno izobraževanje vedno mogoče nadoknaditi.

Ne nazadnje, tudi v času vojne izobraževanje ni potekalo v optimalnih razmerah, vendar še do sedaj ni bilo slišati, da bi kdo od teh, ki so živeli v času vojne, potožil, da mu je bila kratena pravica do izobraževanja. Tudi nekajletni vojni izostanek so lahko ljudje nadoknadili po končani vojni. Predvsem pa jim ni bila pomembna toliko izobrazba kot pa sam konec vojne in preživetje.

Ministrica je na 31 straneh zavrnila očitke, predvsem tiste o pomanjkanju dialoga in neupoštevanju epidemiološke stroke.
Ministrica je na 31 straneh zavrnila očitke, predvsem tiste o pomanjkanju dialoga in neupoštevanju epidemiološke stroke.
Vir slike: RTV

Opozicija izkorišča krizo za lastno promocijo

Problem naše politike, ki jo zastopa predvsem opozicija, je v tem, da skuša vsako situacijo obrniti sebi v prid. Tako je tudi epidemiološka situacija opoziciji v korist, da lahko s prstom kaže na neuspešnost vlade ali določenega ministra. Če bi bilo delo ministrice Kustec takšno, kot je v tem trenutku, v normalnih časih, bi bila interpelacija morda še upravičena.

Ker pa smo v težkih epidemioloških časih, je delo optimalno, saj zagotavlja situaciji primeren vzgojno-izobraževalni proces. Glede na to, da od odprtja vrtcev in šol ne opažamo porasta okuženih in obolelih, lahko samo rečemo, da gre za potezo, ki se v tem trenutku kaže za uspešno.

Kaj bi se zgodilo z opozicijo, če bi ji mediji obrnili hrbet?

V kolikor želi biti opozicija bolj konstruktivna, predvsem pa uspešna na prihodnjih volitvah, bi bilo pametno, če bi se končno posvetila vsebinskim zadevam, ki bodo potrjene z argumentacijo. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da bo opozicija po volitvah še bolj zdesetkana. Lahko si samo predstavljamo, le kaj bi se zgodilo z njo, če bi ji končno obrnili hrbet tudi mediji, ki jo v tem trenutku glasno podpirajo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice