Naprej na vsebino

Na poti proti ogljično nevtralni prihodnosti

Pametne rešitve, ki zmanjšujejo porabo energije, izboljšujejo produktivnost in pomagajo pri vključevanju obnovljivih virov energije, so danes že na voljo. Toda …

Elektrifikacija bo zagotovo del rešitve, še posebej, če bo elektrika za pogon električnih vozil prihajala iz obnovljivih virov, kot so vetrne in sončne elektrarne.

Vendar obstajajo omejitve. Hitrost uvajanja električnih vozil ni odvisna samo od potrošnikov in podjetij, ki se odločijo za zamenjavo, temveč tudi od razpoložljivosti materialov za baterije in druge sestavne dele. Dolga uporabna doba obstoječih neelektričnih vozil pomeni tudi, da bodo pretekla desetletja, preden bo večina avtomobilov in tovornjakov na cestah po vsem svetu popolnoma električna. V najboljšem primeru naj bi bila polovica avtomobilov, prodanih do leta 2030, popolnoma električnih, ocenjujejo strokovnjaki.

Preberite tudi:

Zakaj Slovenija nima zelene politike?

Franc Bogovič: V morjih je več delcev mikroplastike, kot je zvezd v galaksiji

Okolje in narava sta najbolj zlorabljena pojma

Izboljšave tehnologije so v preteklih letih pripomogle tudi k zmanjšanju emisij, predvsem s povečanjem učinkovitosti motorjev z notranjim zgorevanjem. Toda te izboljšave in inovacije imajo neko zgornjo mejo. Ocenjuje se, da bodo do leta 2030 motorji z notranjim zgorevanjem v osnovi učinkovitejši kot kdaj koli prej.

Bistvo je, da bo do leta 2050 skoraj 50 odstotkov osebnih avtomobilov in 70 odstotkov težkih tovornjakov še vedno delno poganjal motor z notranjim izgorevanjem. Hitrost zamenjave s popolnoma električnimi vozili preprosto ni dovolj hitra, opozarjajo strokovnjaki.

Poleg tega Svetovna banka ocenjuje, da se bo proizvodnja mineralov, kot so grafit, litij in kobalt, v naslednjih treh desetletjih povečala za 500 odstotkov, da bi zadovoljila povpraševanje po čistih energetskih tehnologijah.

Bistvo je, da bo do leta 2050 skoraj 50 odstotkov osebnih avtomobilov in 70 odstotkov težkih tovornjakov še vedno delno poganjal motor z notranjim izgorevanjem.
Bistvo je, da bo do leta 2050 skoraj 50 odstotkov osebnih avtomobilov in 70 odstotkov težkih tovornjakov še vedno delno poganjal motor z notranjim izgorevanjem.
Vir slike: Joenomias, Pixabay

Kako se (slovenska) energetika pripravlja na ogljično nevtralno prihodnost

Slovenska energetika je robustna in odporna, je na nedavnem spletnem En.odmevu 021 ocenil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki meni, da slovenska energetika »koraka v pravi smeri razvoja«. Slovenske energetike je uvodoma nagovorila tudi mag. Violeta Bulc, kuratorka Ekocivilizacije ter nekdanja evropska komisarka za promet. Kot je poudarila, so ravno energetiki tisti, ki potrebujejo jasen načrt, da obvladamo podnebno krizo.

Bulčeva je poudarila, da je »čas, v katerem se nahajamo (…), precej dinamičen. Soočamo se z enim večjim izzivom, ki se zgodi vsakih nekaj 100 let. In ravno nas je doletela ta ‘sreča’, da se bomo morali soočiti z resnimi podnebnimi izzivi in imeti pripravljene odgovore na njih, če želimo kot narodi, kot civilizacija tudi preživeti«.

Kot je opozorila nekdanja evropska komisarka za promet, se vse bolj povečuje verjetnost, da še v našem življenjskem obdobju pride do zasuka Zalivskega toka, ki zagotavlja, da imamo letne čase.

»Zato je ključno vprašanje, ali smo pripravljeni. Če kdo, bodo energetiki tisti, ki bodo najbolj na udaru. In če kdo potrebuje jasen načrt za obvladovanje kritične podnebne situacije, so to energetiki. Zato vas resnično vabim, da z vso svojo strokovnostjo in odgovornostjo pogledate v obdobje naslednjih 30 let oziroma naslednjih 50 let in se vprašate, če dejansko pride do obdobja – nekateri celo govorijo ledene dobe –, ali smo na to pripravljeni,« je dejala.

Po sprejemu podnebne strategije v izdelavo energetskega koncepta

Kot je v razpravi izpostavil Košorok, je epidemija nedvomno vplivala na izvajanje vseh zastavljenih ciljev iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Kljub temu državni sekretar ocenjuje, da je bil z vidika energetike in ukrepov, predvidenih v NEPN, »vendarle narejen en dober korak naprej«. Slovenija kot enega izmed reformnih delov v načrtu za okrevanje in odpornost obljublja tudi pripravo energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki pa bo temeljil na dolgoročni podnebni strategiji. Pričakovati je, da bodo na MZI kmalu po sprejemu dolgoročne strategije pristopili tudi k izdelavi EKS.

Soočamo se z enim večjim izzivom, ki se zgodi vsakih nekaj 100 let. In ravno nas je doletela ta 'sreča', da se bomo morali soočiti z resnimi podnebnimi izzivi in imeti pripravljene odgovore na njih, če želimo kot narodi, kot civilizacija tudi preživeti.
Soočamo se z enim večjim izzivom, ki se zgodi vsakih nekaj 100 let. In ravno nas je doletela ta ‘sreča’, da se bomo morali soočiti z resnimi podnebnimi izzivi in imeti pripravljene odgovore na njih, če želimo kot narodi, kot civilizacija tudi preživeti.
Vir slike: Pexels

Prve orise pa dobiva tudi pravni okvir, ki bo raznolik. Zakonodajni sveženj Čista energija za vse Evropejce (CEP) je namreč »zelo drastično spremenil evropski pravni red na področju trga z električno energijo, področji obnovljivih virov (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) pa je postavil na druge temelje«, je nadaljeval Košorok.

Na MZI pa pripravljajo tudi odločitev o nadaljevanju jedrske opcije, razmišlja se o tem, »kako naprej s proizvodnjo, v prihodnje pa lahko pričakujemo še eno zelo smelo odločitev – gre za strategijo o opuščanju rabe premoga«, je dodal Košorok.

Nov tarifni sistem mora spodbujati aktivni odjem in razvoj trga s prožnostjo

Pri pripravi zakonodaje, ki se nanaša na prenašanje svežnja CEP v slovenski pravni red, pa »zelo konstruktivno sodeluje« tudi Agencija za energijo, je nadalje povedala direktorica agencije mag. Duška Godina.

Dodala je, da so aktivni predvsem na področju uveljavljanja trga s prožnostjo, kjer je Agencija za energijo v preteklih dveh letih »izvajala javna posvetovanja, predvsem s ciljem ugotoviti, katere normativne ovire obstajajo v sistemu in kaj je treba ustrezno preliti v zakonodajo, da bo ta trg tudi deloval«.

Da pa bi se izvajalci reguliranih dejavnosti usmerili v »napredna in stroškovno učinkovita vlaganja, v načrtovanje in razvoj omrežja ter iskanje takšnih rešitev, ki bodo prinesle koristi«, pa je pomembno stimulativno regulativno okolje, je poudarila.

Agencija za energijo se bo tako letos osredotočala na postavljanje temeljev novega regulativnega okvira, tudi za področje zemeljskega plina, kajti v ospredju evropske zakonodaje je tudi povezovanje sektorjev, je dejala Godina.

Pred Agencijo za energijo je tudi prenova obračunske metodologije. Agencija je tako pravkar v fazi izdelave študije, ki bo podprla razvoj nove obračunske metodologije.

Nove tehnologije še vedno preveč usmerjene k spodbujanju večje potrošnje

Na spletnem dogodku En.odmev 021 je spregovorila tudi Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija ter predsednica uprave Siemensa Hrvaška in predsednica Združenja Manager. Po njenih navedbah je večina inovacij s področja digitalizacije še vedno preveč umerjena predvsem v trg končnih potrošnikov in spodbujanje večje potrošnje, tako energijske kot tudi splošne. Zato bo veliko več sredstev treba vložiti v nove tehnologije, usmerjene v problematiko zmanjšanja porabe energije ter tudi v druge okoljske in socialne težave, je dejala.

Med drugim je Lončarjeva dejala, da v slovenski energetiki pogreša ambicije »biti najboljši«. »V Sloveniji bi morali uporabiti nove razvojne trende bolje. Posebej na področju energetike so možnosti neizmerne.«

Izzivi, ki jih prinaša razogljičenje

V okviru dogodka En.odmev 021 sta spregovorila tudi tuja gosta. Maria Stamouli, analitičarka za energijo v družbi Delta-EE, je izpostavila, da so sicer ukrepi, kot so opuščanje fosilnih goriv in uvajanje obnovljivih virov, zmanjševanje porabe energije in elektrifikacija, občutno prispevali k zmanjšanju ogljikovih izpustov, a da prinašajo nove izzive v energetiki.

V Sloveniji bi morali uporabiti nove razvojne trende bolje. Posebej na področju energetike so možnosti neizmerne.«
V Sloveniji bi morali uporabiti nove razvojne trende bolje. Posebej na področju energetike so možnosti neizmerne.«
Vir slike: Maria Godfrida, Pixabay

Tako se v elektroenergetiki operaterji omrežij, predvsem na distribucijski ravni, soočajo z izzivom upravljanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov, medtem pa mora v sektorju prometa trg električnih vozil v prihodnjih letih za dosego ciljev neto ničelnih izpustov doseči izjemno rast. V sektorju ogrevanja, kjer na evropskem trgu trenutno prevladujejo plinski kotli, pa je treba doseči cenovno konkurenčnost alternativ za ogrevanje, kot so toplotne črpalke. Prožnost na strani odjema, spodbujanje gradnje e-polnilnic z državnimi subvencijami ter ogrevanje ‘kot storitev’ so nekateri ukrepi, s katerimi bi lahko premostili izzive, ki jih prinaša prehod na nizkoogljično prihodnost, je strnila Stamoulijeva.

Andrea Stegher, podpredsednik za komercialo pri italijanskem plinskem holdingu Snam in bodoči predsednik mednarodnega plinskega združenja IGU, pa je izpostavil, da moramo pri energetskem prehodu zagotoviti kratkoročne rešitve z dolgoročno vizijo. Oči so močneje uprte v Evropo kot v druge dele sveta, meni Stegher. »Preostali svet skrbno spremlja in ocenjuje dogajanje v Evropi. Na nas je torej, da si zastavimo smernice za čim hitrejši napredek in združimo kratkoročne rešitve z dolgoročno vizijo.«

Ob zaključku letošnjega En.odmeva 021 in na podlagi razprave v okviru spletnega dogodka je Bulčeva »dobila občutek, da je slovenski energetski sistem samozavesten, ima zavest, da je dobro pripravljen«, a »v okviru predvidljivega«.

»Energetika bo zelo zaznamovana z OVE in kako jih vključiti v energetske sisteme, ki kličejo po stabilnosti in zanesljivosti,« je razpravo povzela Bulčeva.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice