Naprej na vsebino

Cerkev in (ne)spoštovanje vladnih ukrepov

Slovenske cerkve so na cvetno nedeljo tradicionalno napolnjene z ljudmi. Glede na slabo epidemiološko situacijo je bilo, ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov, dovoljeno zbiranje ljudi po cerkvah in zunaj njih samo v omejenem številu. Pa so se duhovniki in verniki ukrepov zares držali?

Preberite tudi:

Ali slovenska Cerkev žrtvuje lastne vernike?

Cerkev na Slovenskem in njeno »delo na črno«

V nekaterih cerkvah je bilo na cvetno nedeljo veliko ljudi

Na novinarski konferenci 29. marca je naša odgovorna urednica seznanila udeležence, da imamo podatke s terena, da je prihajalo po cerkvah do kršenja vladnih ukrepov za zajezitev covida-19. Urednica je vodjo strokovne skupine dr. Matejo Logar med drugim vprašala, ali imajo tudi na NIJZ podatke o tem. Logarjeva je odgovorila, da teh podatkov nimajo.

Verjamemo, da večina duhovnikov in vernikov dosledno upošteva vladne ukrepe, zato moramo takoj povedati, da bi bilo krivično, če bi zapisali, da se jih Cerkev kot celota ne drži. Po drugi strani pa ne moremo mimo tistih, ki ukrepov ne upoštevajo in na ta način mečejo slabo luč na celotno Cerkev.

Neupoštevanje razdalje in bogoslužni sodelavci brez mask

Na terenu je bilo namreč opaziti, da se ukrepov ne držijo tisti, ki živijo praktično v »srcu« slovenske Cerkve. Bili smo namreč v treh cerkvah v Ljubljani, ki so tudi med najbolj znanimi cerkvenimi središči v Sloveniji. Ker na tem mestu ne želimo nikogar javno izpostavljati, ne bomo zapisali, kje točno se je to zgodilo, ravno tako ne bomo objavili fotografij. V kolikor jih kdo želi videti, jih hranimo v uredništvu.

V dveh cerkvah smo našteli čez šestdeset ljudi, v tretji jih je bilo celo prek sto. Samo spomnimo, da vladni odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji predpisuje, da je lahko v cerkvi samo en udeleženec ali skupina oseb iz enega gospodinjstva na 30 m2. Vsekakor so v cerkvah, ki smo jih obiskali, krepko presegli zahtevano število.

Kljub obvezni nošnji mask so bili v eni cerkvi brez mask tako duhovnik kot bogoslužni sodelavci. Bogoslužni sodelavci in duhovnik so med drugim brali tudi poročilo o Kristusovem trpljenju. Ravno med govorom je še večja možnost, da se virus širi med ljudmi. Kljub temu da je veljala tudi prepoved petja, se je v cerkvah tudi pelo.

Kljub obvezni nošnji mask so bili v eni cerkvi brez mask tako duhovnik kot bogoslužni sodelavci.
Kljub obvezni nošnji mask so bili v eni cerkvi brez mask tako duhovnik kot bogoslužni sodelavci.
Vir slike: Verniki

Zakaj so lahko ljudje bili pri bogoslužju, v Planici pa ne?

V dopolnitvi Odloka z dne 25. marca je bila dana možnost bogoslužja tudi zunaj cerkve. Vendar je bilo to dovoljenje dano samo za zbiranje do 10 ljudi na 10 m2.To je bilo rečeno tudi v osrednji informativni oddaji na Radiu Ognjišče 26. marca ob 15.00.

V navodilih, ki jih je objavila Slovenska škofovska konferenca, je bilo objavljeno, da so dovoljena bogoslužja na prostem, s tem da je treba zagotoviti 10 m2 na enega udeleženca oz. osebe iz istega gospodinjstva. Marsikdo si je lahko navodila razlagal dvoumno, npr. da pri tem ne velja omejitev števila udeležencev.

Navodilo je tudi sprožilo komentarje na družbenih omrežjih. Med drugim so se ljudje spraševali, kako to, da so lahko v cerkvah in zunaj njih ljudje, v Planici, kjer je potekala skakalna tekma, pa ni smelo biti gledalcev. Vprašanja, ki se nanašajo na spremljanje športnih aktivnosti in gospodarskih dejavnosti, ki so že več mesecev zaprte, ostajajo v tej luči neodgovorjena ali vsaj zamegljena.

Se zmore Cerkev vživeti v situacijo gostinca?

Ob nekoliko podrobnejšem pregledu vladnih odlokov o omejevanju verske svobode in njihovem dejanskem (ne)uresničevanju se ne moremo znebiti občutka, da želi Cerkev za vsako ceno uveljaviti svoje pravice, ne glede na to, da so mnogi za pravice v epidemiološki situaciji močno prikrajšani.

Za marsikaterega gostinca, ki ima že sedem mesecev zaprto dejavnost, je nekoliko nerazumljivo, da ne sme imeti nekaj gostov na odprti površini, medtem ko se jih lahko v kakšni cerkvi zbira čez sto. Ob tem se upravičeno poraja vprašanje, ali ne gre pri zbiranju vernikov tudi za »obstranski« namen Cerkve, ki je v zbiranju finančnih sredstev za preživetje.

Če bi znala slovenska Cerkev gledati na zadevo dolgoročno, bi se ji vsekakor bolj obrestovalo, da bi imela cerkve zaprte vse do takrat, ko ne bi bila dovoljena vsaka druga gospodarska dejavnost. To bi bilo modro že glede na naravo njenega poslanstva, ki je v tem, da je z ljudmi solidarna v dobrem in v slabem.

Vlada je za velikonočne praznike popolnoma omejila izvajanje verskih obredov.
Vlada je za velikonočne praznike popolnoma omejila izvajanje verskih obredov.
Vir slike: Bistričan

Bo Cerkev upoštevala popolno omejitev verskih obredov?

Vlada je za velikonočne praznike popolnoma omejila izvajanje verskih obredov. Tako bodo prazniki potekali v podobnem vzdušju kot lansko leto – v krogu družine. Vendar lahko glede na to, da se nekateri duhovniki in verniki ne morejo odpovedati kršenju odlokov, sklepamo, da bodo tudi za veliko noč »v imenu verske svobode« marsikje potekala nelegalna bogoslužja.

Ob tem lahko marsikdo razume, kot da smo proti verski svobodi in celo proti izvajanju bogoslužja. Zato moramo ob tem jasno povedati, da to ni res, ampak je resnica ravno obratna. Še kako smo za popolno versko svobodo in še kako smo za popolno svobodo bogoslužja. Vendar smo za popolno svobodo v času, ko bo epidemija mimo in ko z druženjem ne bomo več ogrožali življenj drugih.

Kljub nizki javnomnenjski podpori je Cerkev še vedno zgled

Do takrat pa se moramo vsi verniki in vsi državljani zavedati, da vsak izmed nas nosi odgovornost za preprečitev širjenja epidemije. Kljub temu da Cerkev po javnomnenjskih podatkih uživa nizko podporo, so oči mnogih uprte vanjo. Kar namreč Cerkev naredi slabega, to veliko bolj odmeva kot pa pri kakšni drugi instituciji.

Zato lahko tudi del neuspeha pri boju zoper covid-19 pripišemo vsaj delu slovenske Cerkve, ki zaradi »višjih ciljev« ne upošteva ukrepov. Prepričani smo lahko, da bi Cerkev s popolno omejitvijo bogoslužja do konca epidemije veliko pripomogla k zajezitvi širjenja epidemije.

V prvi vrsti ne bi bila ob vsakokratnih kršitvah omejitev kamen spotike, ampak bi s svojim zgledom predvsem dajala moč tistim, ki so popolnoma omejeni z gospodarsko dejavnostjo. Konec koncev bi po koncu epidemije ljudje tudi bolj zahrepeneli po bogoslužju in ostalih milostih, ki prihajajo po Cerkvi med ljudi.

Ljudje smo tisti, ki se bomo na koncu odločili, ali bomo raje šli na skrivaj k maši, ali bomo spoštovali vladne ukrepe.
Ljudje smo tisti, ki se bomo na koncu odločili, ali bomo raje šli na skrivaj k maši, ali bomo spoštovali vladne ukrepe.
Vir slike: Žurnal
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice