Naprej na vsebino

Draga neizkoriščena vizija zaposlenega

Starbucks je s skoraj 33.000 poslovalnicami daleč največja veriga kavarn na svetu, a vse se je začelo z eno samo trgovino. 30. marca 1971 so trije kolegi, ki so bili navdušeni nad dobro kavo, odprli majhno trgovino v Seattlu.

Tako so – povsem nezavedno – ustvarili osnovo za podjetje, iz katerega je ameriški poslovnež Howard Schultz zgradil svetovni kavarniški imperij. Pet desetletij kasneje je Starbucks ena najbolj znanih blagovnih znamk po vsem svetu in jo lahko najdemo v skoraj vseh večjih mestih.

Schultz se je Starbucksu pridružil leta 1982, ko je bil pri 29 letih zaposlen kot direktor marketinga. Takrat mu je oči odprlo poslovno potovanje v Milano. Navdušen nad italijanskimi espresso lokali je poskušal lastnike Starbucksa v Seattlu prepričati o podobni ideji – a neuspešno.

Preberite tudi:

Smo vse to že doživeli? Se zgodovina ponavlja?

Mobilne oziroma e-denarnice v Sloveniji

Ustanoviteljev Starbucksa Jerrya Baldwina, Zeva Siegla in Gordona Bowkerja njegova vizija ni pritegnila, nato pa je Schultz najprej odprl lastno verigo Il Giornale, ki je po italijanskem vzoru prodajala espresso in sladoled. Toda le nekaj let kasneje, leta 1987, so trije ljubitelji kave, ki so se poznali iz študentskih dni v San Franciscu, dali Starbucks na prodaj. Schultz ni zamudil priložnosti. Sledila je hitra širitev.

Starbucks je s skoraj 33.000 poslovalnicami daleč največja veriga kavarn na svetu, a vse se je začelo z eno samo trgovino. Vir slike: Pixabay. Foto: Engin Akyurt.
Starbucks je s skoraj 33.000 poslovalnicami daleč največja veriga kavarn na svetu, a vse se je začelo z eno samo trgovino.
Vir slike: Pixabay. Foto: Engin Akyurt.

Schultz je v industrijo prinesel svež zrak, tako da je združil koncept in kakovost evropskih kavarn z infrastrukturo ameriških restavracij s hitro hrano, ki je bila prilagojena glede na velikost in učinkovitost, vendar brez sprejetja njihovih franšiznih modelov. V Ameriki mu je uspelo narediti nekakšen standard kakovosti in vrček kave prodati za štiri dolarje in več – v državi, ki do takrat ni bila vajena velike prefinjenosti in zelo nizkih cen toplih napitkov. Danes je poklic barista dobro uveljavljen v svetu dela, nenazadnje tudi po zaslugi podjetja Starbucks.

Leta 1992 je Schultz podjetje popeljal do prve javne prodaje delnic (IPO), ko je Starbucks imel le 140 trgovin. Danes veriga upravlja več kot 30.000 kavarn-restavracij, samo McDonald’s in Subway imata več podružnic po vsem svetu.

Leta 2018 se je ameriška skupina podala v evropsko domovino kulture kave in odprla prvi Starbucks v Italiji. Schultz je sprva na prelomu tisočletja odstopil s položaja izvršnega direktorja, a se je vrnil v finančni krizi leta 2008. Nato pa je 67-letnik končno predal žezlo leta 2017 in le leto kasneje opustil tudi predsedovanje upravnemu odboru.

Leta 1983 je Howard odpotoval v Italijo, kjer so ga očarale pristne italijanske kavarne in romantika v doživetju kave. Imel je vizijo, da bi italijansko kavarniško tradicijo pripeljal nazaj v Združene države Amerike. Vir slike: Pixabay. Foto: Lubos Houska.
Leta 1983 je Howard odpotoval v Italijo, kjer so ga očarale pristne italijanske kavarne in romantika v doživetju kave. Imel je vizijo, da bi italijansko kavarniško tradicijo pripeljal nazaj v Združene države Amerike.
Vir slike: Pixabay. Foto: Lubos Houska.

Koronska kriza ali priložnost?

Koronska kriza močno vpliva na ameriško skupino – ob 50-letnici se Starbucks lahko ozre nazaj na eno najtežjih let v svoji zgodovini. Pandemična zaprtja poslovalnic in izgube prodaje so pustile globoke sledi v bilanci stanja. Dobiček se je v treh mesecih do konca decembra medletno znižal za 30 odstotkov na 622 milijonov dolarjev – bil je že bistveno boljši kot v prejšnjih dveh četrtletjih.

Medtem pa je prvi mož Starbucksa Kevin Johnson še vedno optimističen. Na najpomembnejših trgih ZDA in Kitajske bi moralo poslovanje kmalu popolnoma okrevati, je Johnson pred kratkim povedal za ameriško revijo Fortune. Kriza ni povzročila nobene trajne škode – ravno nasprotno: »Danes smo bolj odporni in močnejši kot pred pandemijo,« je dejal 60-letnik, ki je stolček na vrhu podjetja leta 2017 prevzel od dolgoletnega predsednika uprave Schultza.

Johnson je ne glede na težko zapuščino covida-19 in močno konkurenco optimističen. Vir slike: Pixabay. Foto: Soumen Hazara.
Johnson je ne glede na težko zapuščino covida-19 in močno konkurenco optimističen.
Vir slike: Pixabay. Foto: Soumen Hazara.

Johnson je prevzel težko zapuščino in se od pandemije covida-19 ne srečuje le z velikimi izzivi, povezanimi s pandemijo. Trg toplih napitkov je močno konkurenčen; leta 2018 je denimo velikan brezalkoholnih pijač Coca-Cola s prevzemom verige kavarn Costa vstopil v neposredno konkurenco Starbucksu. Drugi pomemben konkurent je nemška družina milijarderjev Reimann, ki s svojim JAB Holdingom ne nadzoruje le kavnega velikana Jacobs Douwe Egberts, temveč tudi verige, kot so Peet’s Coffee, Stumptown ali Espresso House z nemško blagovno znamko Balzac.

Na domačem trgu se Starbucks sooča s poceni konkurenco, kot sta Dunkin’ ali McDonald’s, ki pa sta ne samo cenejša, ampak delujeta tudi kot t. i. imenovana drive-thru. V času pandemije se je slednje izkazalo za velik adut pri voznikih. Toda tudi Starbucks že dolgo promovira drive-thru in digitalne storitve. Johnson je nadaljeval s pripravljalnim delom svojega predhodnika Schultza, ki se je leta pred covidom-19 odločil za strategijo, imenovano »e-poslovanje na steroidih« z aplikacijami in dostavnimi storitvami, da bi izkoristil premik v vedenju potrošnikov.

Schultz je bil desetletja glavni mojster podjetja Starbucks, s podjetjem je revolucioniral ameriško gastronomijo, ga razširil z espressom, ledeno kavo, latte macchiatom in prigrizki iz lokalne v skoraj globalno verigo z letno prodajo v višini kar nekaj milijard.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice