Naprej na vsebino

Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji

Trenutno Slovenija kriptovalute obravnava kot virtualne valute, kar pomeni, da po slovenskem zakonu o plačilnih storitvah in sistemih niso niti finančni instrumenti niti denarna sredstva.

Da bi izpolnila najnovejše zahteve glede davčne preglednosti, je tudi Slovenija posodobila svoj zakon proti pranju denarja z izrecnim sklicevanjem na kriptovalute. Zakon opredeljuje vse kriptoborze in posrednike, ki se ukvarjajo s trgovino s kriptovalutami, kot finančne institucije za namene pranja denarja. Tako morajo takšni subjekti upoštevati pravila o preglednosti in postopke skladnosti, ki veljajo za finančne institucije.

Preberite tudi:

Blockchain v Sloveniji: odkrivanje tehnologije v poslovnem svetu

Kriptovaluta bitcoin in tehnologija Blockchain

Bitcoini – kako jih kupiti in kako je z obdavčitvijo?

Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji

Finančna uprava Slovenije (FURS) je v smernicah, izdanih leta 2017, obravnavala vprašanje obdavčitve v zvezi s kapitalskimi dobički, pridobljenimi iz kriptovalut. Obdavčitev transakcij, ki vključujejo bitcoin in druge kriptovalute, je odvisna od več dejavnikov, kot so status trgovca, vrsta transakcije in druge posamezne okoliščine.

Dohodek, ki ga posamezniki dobijo v obliki bitcoinov in drugih kriptovalut (npr. dohodek od zaposlitve), je obdavčen z dohodnino.
Dohodek, ki ga posamezniki dobijo v obliki bitcoinov in drugih kriptovalut (npr. dohodek od zaposlitve), je obdavčen z dohodnino.
Vir slike: Shutterstock

Individualna obdavčitev

Dohodek, ki ga posamezniki dobijo v obliki bitcoinov in drugih kriptovalut (npr. dohodek od zaposlitve), je obdavčen z dohodnino. Obdavčljiva vrednost takšnega dohodka se izračuna na podlagi menjalnega tečaja med kriptovaluto in evrom na dan prejema. Ista strategija se uporablja pri obdavčitvi posameznih dohodkov, ki izhajajo iz rudarjenja kriptovalut.

Vendar FURS pojasnjuje, da dobiček, ki ga posamezniki prejmejo od trgovanja z bitcoini (kot posledica nihanja na trgu kriptovalut), ni obdavčen z dohodkom. To je zato, ker po slovenskem zakonu o dohodnini kapitalski dobički praviloma niso obdavčljivi, če izhajajo iz premičnin ali odtujitve izvedenih finančnih instrumentov. Ob upoštevanju, da kriptovalute niso opredeljene kot finančni instrumenti ali delnice, ne sodijo v obseg obdavčitve kapitalskega dobička, ki velja za fizične osebe.

Obdavčitev posameznikov, ki opravljajo poslovne dejavnosti

Posamezniki, ki v okviru svojih poslovnih dejavnosti trgujejo ali rudarijo kriptovalute (npr. samostojni podjetniki in svetovalci), so dolžni plačati davek od dohodka od dobička, ki izhaja iz takšnih poklicnih dejavnosti. Dobiček se obdavči na podlagi veljavnih shem davka od dohodkov pravnih oseb.

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb

Manj jasnosti je glede obdavčitve podjetij, ki imajo v lasti in trgujejo s kriptovalutami v Sloveniji. FURS navaja, da je obdavčitev takšnih poslovnih dejavnosti odvisna od individualne obravnave vsakega davčnega obračuna, ki ga predloži podjetje, in prihodkov in odhodkov, ki so navedeni v njem.

Natančneje, FURS poudarja, da: »Računovodska obravnava v opisani trgovini/podjetju ali v taki obliki je odvisna od okoliščin konkretnega primera.« Pri odmeri obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb je treba upoštevati status prejemnika dohodka in vrsto dohodka. Tako lahko rudarjenje kriptovalut, trgovanje s kriptovalutami ali sprejemanje plačil in plačevanje s kriptovalutami za davčne namene obravnavamo drugače. Če se dobiček iz dejavnosti, povezanih s kriptovalutami, šteje za kapitalski dobiček za korporacijsko pravo, se kapitalski dobički obravnavajo kot običajni dohodek in je celoten znesek realiziranega dobička obdavčen v višini 19 %.

Pomembno je omeniti, da trenutna slovenska korporacijska zakonodaja ne dovoljuje poslovanja, ki se opira zgolj na kriptovalute (npr. sprejemanje bitcoina kot edine možnosti plačila blaga in storitev). Podjetja morajo voditi bančni račun za denarne transakcije in upoštevati vse predpise, ki veljajo za podjetja v Sloveniji.

Obdavčitev ICO (začetne ponudbe kovancev)

V Sloveniji se žetoni, ki se uporabljajo za zbiranje začetnega kapitala tekom ICO, obravnavajo za davčne namene v skladu s standardnimi računovodskimi pravili in splošnimi določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Davčna osnova se določi tako, da se iz prihodkov, ki jih prejme podjetje, odštejejo poslovni odhodki.

Obdavčevanje kriptovalut je ločeno od obdavčevanja fizičnih valut, a vendar kriptovalute v realnem gospodarstvu niso izvzete iz računovodskih standardov. V Sloveniji se v trenutni (zmerni) ureditvi dobičkov iz kriptovalut resda ne obdavčuje, se pa na podlagi dohodninske lestvice obdavči dobiček kriptovalut, če je ta nastal v sklopu dejavnosti, poudarja pravnik Domen Romih.

Romih je bil eden od treh govorcev nedavnega panela na spletnem dogodku Davčni in računovodski vidiki kriptovalut, ki je potekal v organizaciji Blockchain Think Thank Slovenija (BTT).

Računovodstvo za kriptovalute

Udeleženci so dogodek spremljali v dveh delih. Najprej so bile predstavljene računovodske opredelitve kriptovalut in pravniški pregled trenutne ureditve, temu pa je sledila obsežna sekcija vprašanj in odgovorov.

Del računovodstva je predstavila Silva Koritnik Rakela iz podjetja Abc računovodstvo, ki je temo pokrila že leta 2015. V grobem se je dotaknila računovodskih standardov in obdavčitev (na primer, kdo sploh opredeli obdavčitve), gospodarske kategorije bilanc in kam v bilancah umestiti kriptovalute, hkrati pa je komentirala še trenutna pojasnila države glede kriptovalut.

Koritnik Rakela je predstavila osnovno zasnovo bilanc podjetij in računovodske standarde, ki slednje opredeljujejo. Skozi praktične primere je med drugim v bilance umestila kriptovalute. »Standardi so pravila, ki določajo pripoznavanje in odpravo pripoznavanja gospodarskih kategorij, začetno merjenje, kasnejše merjenje in razkritja. Sicer pa so računovodski standardi relevantni takrat, ko vodimo neke dejavnosti, za fizične osebe je slika drugačna,« pravi Koritnik Rakela.

Prosti čas ali dejavnost

Kako pri kriptovalutah postopati glede računovodstva, pa je odvisno tudi od namena poslovanja, izpostavlja Koritnik Rakela: »Je namen poslovanja s kriptovalutami naložba, trgovanje ali plačevanje? Od tega je odvisno, kako se lotiti računovodstva.«

Pomembno je torej razlikovanje med dejavnostjo in prostim časom, ki ga posameznik nameni kriptovalutam; od tega je namreč odvisno, kako bo dobiček obravnaval FURS. Slednjega sta se dotaknila tudi pravnika in poznavalca področja kriptovalut Veronika Knavs in Domen Romih, ki sta posebej pozorno pregledala davčni vidik v Sloveniji.

»Davčni zakoni naj bi bili v osnovi napisani tako, da bi pokrili vsa področja, vendar pa so kriptovalute takšna novost, da je treba vse skupaj graditi na novo,« pravi Knavsova, ki obenem opozarja, da je zaradi velike mase novosti treba biti vselej aktualen in slediti spremembam. Kljub novostim in hitrim spremembam pa osnovna načela ostajajo enaka, tako najbolj osnovno vprašanje ostaja, ali nekaj opravljaš kot fizična oseba doma ali pa deluješ v okviru dejanske dejavnosti. »Ko oseba enkrat preseže prag za odprtje dejavnosti, mora namreč postati s.p., d.o.o., d.d. ali kaj drugega. V vseh teh primerih pridejo na vrsto usmeritve, kako dejavnost računovodsko voditi, kdaj in kako sredstva prepoznati in jih upoštevati,« razlaga Knavsova.

Merila

Pri razločitvi fizične osebe od dejavnosti je pomembno dodati, da je od tega odvisno tudi obdavčevanje dobička – zmeren dobiček, ki ga s kriptovalutami ustvari fizična oseba, v Sloveniji za zdaj ni obdavčen.

Valentina Knavs za boljše razumevanje, ali je oseba že znotraj okvirjev dejavnosti, navaja šest meril. Pri tem dodaja, da zgolj izpolnjevanje enega od meril ni dovolj, da aktivnosti fizične osebe preidejo v dejavnosti; opravljati jih mora več, namen pri tem pa je po navadi ustvarjanje dolgoročnega dobička.

Šest meril, ko se šteje, da oseba opravlja dejavnost in jo mora tudi registrirati:

1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta (štejemo naročila);

2. število trgovalnih dni v obdobju enega leta;

3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta;

4. večja povprečna vrednost portfelja kriptovalut v letu.

Navedena štiri merila dajo osnovni občutek in orientacijo, kako naprej, vseeno pa je poudarek še na dveh:

5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij;

6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja.

Po šestih merilih je razvidno, če zavezanci namenjajo večja sredstva za opremo, s katero na primer rudarijo; ko enkrat pride do tovrstnih aktivnosti, se nakazuje na opravljanje neke dejavnosti, pravi Knavsova.

Vir slike: Shutterstock
Ko kriptovalute vstopijo v realno gospodarstvo, lahko FURS povpraša za izvor dobička.
Vir slike: Shutterstock

Družba v tujini

Knavsova je obenem še poudarila pogosto zmotno prepričanje, da če je neka družba registrirana v tujini in tam izpolnjuje vse davčne zahteve, potemtakem v Sloveniji nima davčnih posledic. Slednje ne drži za primer, ko ima družba davčno rezidentstvo v Sloveniji.

»V osnovi davčno rezidentstvo pomeni, da ima družba v Sloveniji statutarni sedež ali pa ima tukaj poslovodstvo, kjer sprejema vse pomembne odločitve. V tem primeru se lahko obdavčijo vsi prihodki, tudi tisti, ki prihajajo iz tujine. Lahko pa ima pravna oseba v Sloveniji poslovno enoto; kar pomeni, da se obdavčijo dohodki davčnega zavezanca, ki pa se lahko pripišejo poslovni enoti v Sloveniji. To pri nas sicer ni opazno,« opiše trenutne razmere Knavsova.

Nekoliko izzivalno stališče pa je zavzel Domen Romih, ki pravi, da pojasnila FURS-a niso v nobenem primeru zavezujoča. Izdana so bila namreč zato, da širši javnosti vsaj do neke mere pomagajo pri razumevanju trenutnih ureditev.

Romih je hkrati poudaril, da se kljub trenutno nezavezujočim objavam finančne uprave vse skupaj spremeni, ko želimo kriptovalute spremeniti v fizične. »Ko kriptovalute vstopijo v realno gospodarstvo, lahko FURS povpraša za izvor dobička. Država se pojavi takrat, ko se pojavi dobiček. Tako velja za primere, ko si želimo kupiti nepremičnino ali avto s fizičnim denarjem,« pravi Romih, ki dodaja, da FURS običajno začne z nadzorom pri zneskih 50.000 evrov in več.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice