Kakšno sporočilo ima uporaba tujk v javnosti?

Vsak, kdor vsaj malo spremlja dogajanje v medijih, je zagotovo naletel tudi na tujke, ki se uporabljajo v javnosti. Med pogostejšimi v zadnjem času so »amnestija«, »tajkun« in »homofobija«. Kljub temu, da tujke uporabljajo javne osebnosti, med katere spadajo tudi politiki, ni nujno, da jih zares uporabljajo v pravilnem kontekstu.
Preberite tudi:
Protest dijakov in njihova amnestija
V zadnjih dveh mesecih je bila med najbolj pogosto uporabljenimi tujkami pri nas beseda »amnestija«. Uporablja se je v kontekstu protesta dijakov, ki je potekal 9. februarja v Mariboru. Dijaki so protestirali za ponovno odprtje šol, pri tem pa so kršili Zakon o nalezljivih boleznih.
Zaradi epidemije covidya-19 je bilo takrat prepovedano tudi prehajanje občin, prav tako je bilo prepovedano zbiranje ljudi. Kršitelji so po Zakonu o prekrških prejeli plačilne naloge v višini 400 evrov, zoper mladoletne pa je je bil podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.

Vir slike: Delo
Amnestija se nanaša na kazniva dejanja in davke
Takoj po protestu in izreku sankcij se je oglasila politika, v prvi vrsti njen levi del. Vsi so v en glas zahtevali »amnestijo« za dijake, kar so poročali tudi vsi osrednji mediji. Pri tem je treba povedati, da amnestija nima nobene zveze s prekrški in z Zakonom o prekrških, ampak se nanaša na kazniva dejanja. Prav tako uporabljamo to besedo v zvezi z davki, takrat ko govorimo o davčni amnestiji.
Amnestijo lahko podeli najvišja oblast, to je predsednik republike. Zato pa mora imeti zakonsko podlago, ki jo sprejme državni zbor. Sama beseda izhaja iz grščine, kar pomeni »pozabljivost« (ἀμνηστία). Razlika med pomilostitvijo in amnestijo je v tem, da pri pomilostitvi preneha kazen, kaznivo dejanje pa še vedno obstaja, medtem ko se pri amnestiji iz evidence briše tudi kaznivo dejanje.
Pri tem je nekoliko nenavadno, da besedo amnestija uporabljajo politiki, med katerimi so tudi poslanci, ki predstavljajo zakonodajno oblast. Od poslancev bi namreč najprej pričakovali, da se bodo suvereno poznali zakonodajo, ki jo sami sprejemajo.
Zbiranje dijakov v Mariboru ni kaznivo dejanje, ampak prekršek
Osebi, ki prejme obvestilo o prekršku Zakon o prekršku je omogočen ugovor, ki ga mora podati v 60 dneh od prejema obvestila. Prav tako ima pravico do ugovora zoper plačilnega naloga, za katerega ima čas osem dni od prejema plačilnega naloga (48. č in 57. b člen).
Zoper odločbo o prekršku je možno podati tudi zahtevo za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Tudi zahteva za sodno varstvo mora biti podana v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku (59. in 60. člen).
V primeru mariborskih dijakov amnestija ni mogoča, ker za to ni zakonske podlage. V SMC so sicer predlagali, da bi za dijake sprejeli poseben zakon in jim na ta način zagotovili amnestijo. V primeru, da bi res prišlo do sprejetja takšnega zakona, potem bi se lahko praktično za vsakega državljana, potem ko bi storil prekršek, posebej zanj sprejel zakon.

Vir slike: Veliki Rečnik
Enostranska raba pojma »tajkun«
Naslednji pojem, ki je aktualen predvsem od napovedi boja proti nezakonitimi gospodarskimi prevzemi, je beseda tajkun. V slovenskem političnem prostoru se ta pojem uporablja predvsem v zadnjih dveh desetletjih, potem ko je Janez Janše, v času njegove prve vlade (2004 – 2008) sprožil »proti tajkunsko kampanjo«.
Beseda tajkun je japonskega izvora in pomeni »veliki gospod«, kar je bil včasih naslov šogunov. Šoguni pa so bili najvišji vojaški poveljniki s činom, podobno današnjemu generalu. Beseda tajkun je v 19. stoletju prišla v ameriški besednjak in je nekoliko kasneje začela označevati predvsem mogočne poslovneže.
Beseda tajkun je dobila negativni predznak v nekdanjih socialističnih državah, kjer so z njo označili osebe, ki si je v času privatizacije in uvajanja kapitalsko-tržnega sistema ustvarila veliko bogastvo in mrežo poslovni povezav. Ker Slovenija tudi spada med nekdanje socialistične države, se je zato ta beseda uveljavila tudi pri nas.
Pomen besede »homofobija«
V zadnjih letih smo ljudje postali zelo občutljivi na izraze, ki se nanašajo na spolno udejstvovanje. To še posebej velja za izraze, ki niso v povezavi s heteroseksualnostjo. Ena izmed najbolj razširjenih besed, ki se nanaša na homoseksualne prakse je beseda »homofobija«.
S homofobi praviloma označujemo osebe, ki nasprotujejo homoseksualcem in njihovim spolnim praksam. Beseda ima dva dela »homos« (ὁμός), pomeni, podoben in »fobija« (φόβος), kar pomeni strah, bojazen. Tako danes s homofobi označujemo osebe, ki neutemeljeno nasprotujejo istospolnosti.
V resnici gre za oznako v tem pomenu besede šele od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Do takrat je bila namreč homoseksualnost obravnavana kot psihična bolezen. Do takrat je ta izraz označeval ljudi, v katerih je prevladoval strah pred lastnimi homoseksualnimi nagnjenji.

Vir slike: Radio Sarajevo
Parafilija – motnje spolnega obnašanja
Do leta 1973 je homoseksualnost spadala med t. i. parafilije, kamor spadajo vse oblike motenj spolnega vedenja. Od takrat dalje je bila homoseksualnost izbrisana iz seznama parafilj. Gre predvsem za dejanje, ki ima bolj politično podlago, kot pa podlago stroke.
V tem smislu lahko razlagamo tudi besede, »fetišizofobija«, »froterizofobija«, »sadomazofobija«, »transvestofobija«, »vojaerofobija«, »pedofilofobija«… Če vzamemo za primer besedo »pedofilofobija«, je ta beseda v prvotnem smislu pomenila osebni strah človeka pred lastnimi pedofilskimi nagnjenji. Danes pa jo obravnavamo kot strah, ki se pojavlja predvsem v starših, pred možnim napadom pedofila na njihovega otroka.
Je množica informacija zares človeku v korist?
Teh nekaj izrazov je lahko izhodišče, da se o izrazih, ki so tujega izvora in se pojavljajo v vsakodnevnem besedišču, sami pozanimate o njihovem izvoru in pomenu. Kljub temu da premnoge tujke uporabljajo politiki, ki naj bi v naših očeh veljali za zaupanje vredne osebe, ni nujno, da je njihovo uporaba le-teh pravilna.
Hkrati lahko gre tudi za izziv, da informacije, ki jih vsakodnevno srkate vase, sami preverite in jih na koncu tudi kritično presodite. Danes je namreč med nami zasidrano vsesplošno mnenje, da več kot je informacij, bolj je izpolnjeno življenje.
Poglobljena razmišljanje lahko dvigne kvaliteto življenja
Tudi to je eno izmed mnogih zmotnih prepričanj. Gre namreč ravno za obratno: za vsako informacijo, ki jo sprejmete, je dobro, da jo predelate. Glede na enormno število informacij, ki jih sprejmete vsak dan, je primerno, da začnete delati selekcijo in jih sprejmete toliko informacij, kolikor jih zmorete predelati.
Samo poglobljeno razmišljanje, lahko ustvari pogoje za kvalitetno razpravo v javnosti, ki je danes praktično izginila. S tem, ko boste sposobni kvalitetnejše in s tem tudi bolj kritične presoje, lahko upate, da se bo dvignila tudi kvaliteta življenja.
“Amnestija” implicira pojem “Amnezija”, slednji pa označuje dejanje pozabiti-oprostiti-odpustiti. Beseda izvira iz latinskega besedišča. Amnestija je v svoji osnovi kršitev načela zakonitosti in se podeljuje navkljub zakonskemu določilu.