Naprej na vsebino

Kaj slovenskega je sploh še slovensko?

Nedolgo nazaj sva s prijateljem med telefonskim pogovorom čisto po naključju odprla zanimivo temo, ki mi kasneje ni dala miru. Dejal je, da so v nekem podjetju želeli postaviti prodajni avtomat za prigrizke in pijače in ga napolniti izključno s slovenskimi proizvodi oziroma izdelki slovenskih blagovnih znamk. Pri tem pa so naleteli na veliko zadrego, saj so ugotovili, da je od »slovenskega« bore malo še vedno zares slovenskega.

Cockta z udarnim sloganom »Pijača naše in vaše mladosti«, ki se je prvič predstavila na skokih v Planici leta 1953, Barcaffe – kava, na katero še vedno prisega marsikdo (nisem izvzeta), Gorenjka – mlečna čokolada s celimi lešniki, sok Pingo – legenda šolskih izletov, Laško in Union – pivi, po katerih Štajerca ločiš od Ljubljančana, Radenska Tri srca, brez katere ni dobrega špricerja, voda Zala – polnjena v srcu prestolnice, Alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn, Frutabela in slavni Šumi bomboni. Kaj od tega menite, je še slovensko?

Odgovor vas bo morda presenetil: prav nič.

Preberite tudi:

Kakršno seme seješ, tako žito boš žel

Legendarne slovenske znamke ob katerih smo v Jugoslaviji odraščali

Blagovne znamke, ki nas spominjajo na otroštvo

Slovenci smo upravičeno ponosni na naše izdelke in s številnimi blagovnimi znamkami so povezani tudi mnogi prijetni spomini na otroštvo. Čeprav imamo na vse te znamke lepe spomine, marsikatera izmed njih (vsaj ob času prodaje) ni dosegala najboljših prodajnih rezultatov.

Podjetja, v lasti katerih so bile nekatere izmed teh znamk z nostalgičnim pridihom, so po osamosvojitvi v upravljanje dobile tudi mnogo drugih, dodatnih znamk. Posledično je bilo tako kopičenje težko finančno vzdrževati. In v času gospodarske krize enostavno ni šlo več. Večina teh podjetij in z njimi blagovnih znamk je bila prodana med letoma 2009 in 2015 – tujim podjetjem.

Slovenske so ostale predvsem tiste znamke, ki so bile prodane v fazi reševanja podjetij in so bile ocenjene za manj strateško zanimive (na primer Viki krema in Turistična pašteta).

Cockta z udarnim sloganom »Pijača naše in vaše mladosti«, ki se je prvič predstavila na skokih v Planici leta 1953. Vir slike: Etno-muzej.
Cockta z udarnim sloganom »Pijača naše in vaše mladosti«, ki se je prvič predstavila na skokih v Planici leta 1953.
Vir slike: Etno-muzej.

Cockta – pijača naše in vaše mladosti

Prvi proizvajalec je bilo podjetje Slovenijavino. Leta 2000 je Kolinska za 720 milijonov tolarjev (približno tri milijone evrov) od Slovenijavina (podjetje je bilo takrat že v prisilni poravnavi) odkupila tri blagovne znamke: Cockto, Jupi in Fresh.

Leta 2006 je prišlo do združitve Droge in Kolinske v podjetje Droga Kolinska. To podjetje je bilo tudi zadnji slovenski lastnik blagovne znamke Cockta. Večinski delež delnic v podjetju je imel Istrabenz. Leta 2010 je Istrabenz svoj večinski delež v Drogi Kolinski prodal hrvaški skupini Atlantic Grupa za 382 milijonov evrov v gotovini in se tako (začasno) rešil lastne zadolženosti.

Poleg že omenjene Cockte so v kompletu šle še nekatere znane blagovne znamke: kava Barcaffe, pijače Jupi, Donat MG (prvi proizvajalec Rogaška Slatina), Tempel, slani prigrizki Smoki in pašteta Argeta.

Sok Pingo – legenda šolskih izletov.
Sok Pingo – legenda šolskih izletov.

Pingo, Frutek, Frutabela

Lastnik vseh treh blagovnih znamk in proizvajalec je bil Fructal, ki je z delom začel 5. oktobra 1945 kot Pokrajinsko podjetje za izvoz in predelavo sadja s petimi delavci, leta 1950 pa zaposloval že 133 in leta 1991 kar 1500 delavcev.

Po procesu delne privatizacije v poosamosvojitvenem obdobju je leta 2001 skoraj 94-odstotna lastnica podjetja postala Pivovarna Union, ki se je kasneje znašla pod okriljem Pivovarne Laško.

Leta 2011 je bil prodan največjemu proizvajalcu brezalkoholnih pijač, marmelad in džemov v Srbiji – Nectarju. Nectar je skupaj z lastništvom skoraj vseh delnic prevzel tudi dolgove Fructala, ki so znašali dobrih 13 milijonov evrov, kupnina pa je v tistem trenutku pomembno prispevala k (začasnemu) razdolževanju skupine Pivovarna Laško.

Večinski delež Pivovarne Laško je leta 2015 prevzel nizozemski pivovarski velikan Heineken za 51,11-odstotni delež delnic je plačal 114 milijonov evrov.

Tri srca, Stil, Oaza

Mineralna voda Tri srca, katere prvi slovenski proizvajalec je bila Radenska, in je bila 1923 priznana kot zdravilna voda, je leta 2000 prešla v last Pivovarne Laško, d.d. Leta 2015 postane večinski lastnik Radenske, d.d., Radenci češka skupina Kofola. S tem se poleg Treh src nanjo prenese tudi lastništvo drugih poznanih blagovnih znamk: Ora, Stil, Swing, Oaza.

Prvi proizvajalec vsem znanih čajev je bilo podjetje Droga Portorož. Danes je večinski lastnik blagovne znamke Podravka.
Prvi proizvajalec vsem znanih čajev je bilo podjetje Droga Portorož. Danes je večinski lastnik blagovne znamke Podravka.

1001 cvet

Prvi proizvajalec vsem znanih čajev je bilo podjetje Droga Portorož, ki se je najprej znašlo v lastništvu podjetja Droga Kolinska. Nato je leta 2009 blagovno znamko še z nekaterimi drugimi (Maestro in Zlato polje) od Droge Kolinske odkupilo ljubljansko podjetje Žito. Aprila 2015 je 51,55 odstotkov delnic Žita zakupila hrvaška Podravka.

Za eno največjih slovenskih prehrambnih podjetij in največjega odkupovalca v Sloveniji pridelane pšenice, izredno pomemben člen slovenske žitne verige, ki je bilo v času prodaje v vrhunski kondiciji in je ustvarjalo velike dobičke, je hrvaško podjetje odštelo 33 milijonov evrov.

Blagovno znamko Alpsko mleko je imelo v lasti in prvo proizvajalo podjetje Ljubljanske mlekarne. Leta 2013 je podjetje prevzela hrvaška družba Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis.
Blagovno znamko Alpsko mleko je imelo v lasti in prvo proizvajalo podjetje Ljubljanske mlekarne. Leta 2013 je podjetje prevzela hrvaška družba Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis.

Alpsko mleko, Lučka in Tom

Vse tri blagovne znamke je imelo v lasti in prvo proizvajalo podjetje Ljubljanske mlekarne. Leta 2013 je podjetje prevzela hrvaška družba Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis. Skupina Lactalis je tako postala največja proizvajalka mlečnih proizvodov v Sloveniji.

V slovenski lasti so od mlekarn Mlekarna Celeia, največja zadružna mlekarna v slovenski lasti, Pomurske mlekarne (v lasti podjetja Družba RRC računalniške storitve) in Mlekarna Planika, d.o.o., Kobarid.

Gorenjka

Prvi proizvajalec čokolade Gorenjka, ki jo vsi poznamo po Gorenjkini punčki (ustvaril jo je Miki Muster leta 1985), je bilo podjetje Gorenjka, ki je čokolado začelo izdelovati že leta 1922. Leta 1964 se je Gorenjka priključila Tovarni bonbonov in peciva Šumi.

Skupaj z ostalimi blagovnimi znamkami v lasti tovarne Šumi je tudi Gorenjka novembra 2010 prešla v lastništvo Žita. Leta 2015 pa je najbolj znana slovenska čokolada (kot ena izmed blagovnih znamk Žita) prešla v večinsko last hrvaškega podjetja Podravka.

Prvi proizvajalec čokolade Gorenjka, ki jo vsi poznamo po Gorenjkini punčki (ustvaril jo je Miki Muster leta 1985), je bilo podjetje Gorenjka.
Prvi lastnik čokolade Gorenjka, ki jo vsi poznamo po Gorenjkini punčki (ustvaril jo je Miki Muster leta 1985), je bilo podjetje Gorenjka.

Med vodami je Dana edina blagovna znamka v slovenski lasti

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1952, ko je ljudski odbor Mirna izdal odločbo za registracijo delovne organizacije, pod imenom Dana pa je bilo 1. 7. 1955 prvič vpisano v register. V obdobju po letu 1970 je podjetje prešlo iz obrtniške v industrijsko proizvodnjo. Od leta 2005 dalje je njihov vodilni proizvod voda. Poleg vode pa ponujajo tudi sadne sirupe, energijske vode in vode z okusom, sokove, sadne pijače, ledene čaje, gazirane in žgane pijače.

Blagovna znamka Oaza je v češki, znamka Zala v nizozemski, znamka Costella pa v arabski lasti.

Od slovenskih blagovnih znamk jih je večina v tuji lasti. To velja tudi za druge proizvode, ne le prehrambne. Med njimi velja omeniti Gorenje (kitajsko podjetje Hisense), Elan (finski sklad KJK), Lek (švicarski farmacevtski koncern Novartis), Palomo (slovaško podjetje Eco Invest), Perutnino Ptuj (ukrajinski MHP Holding), Mercator (hrvaški Agrokor)… Seznam pa lahko dopolnite tudi sami.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice