Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec o novi sovjetski politiki, korupciji v Rogaški Slatini, nemški reparacijski strategiji in srbskem nasprotovanju imenu Jugoslavija.

April 1921: Sovjeti se znajdejo pred velikimi izzivi, ki jih lahko premostijo le s pomočjo tujega kapitala, Nemčija je primorana tehtno razmisliti o načinu odplačevanja vojnih dolgov, zdravilišče Rogaška Slatina postane predmet politike, Srbi pa goreče nasprotujejo težnjam, da se Kraljevino SHS preimenuje v Jugoslavijo.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Kamenjev: »tujim kapitalistom da, ruskim ne.«

Slovenec je poročal o najnovejši politiki sovjetov, ki jo je 15. marca 1921 na komunističnem kongresu v Moskvi naznanil Kamenjev. Dejal je, da sovjetska Rusija ne more obstati, če aktivno ne razvije lastnih proizvajalnih sil. Izrazil je željo o vzpostavitvi in razvoju ruskega gospodarstva na podlagi ruskih naravnih bogastev, brez pomoči tujega kapitala, nato pa priznal, da Rusija v tem trenutku ni zmožna takšne ekonomske samostojnosti. 

Na vprašanje o tem, zakaj torej ruske oblasti dopuščajo tujo finančno pomoč, zavračajo pa finančno pomoč ruskih kapitalistov, je odgovoril tako: »/…/ ako bi poklicali na pomoč ruske kapitaliste, [bi] bili primorani, da jim odstopimo svojo oblast, medtem ko se bodo inostrani kapitalisti zadovoljili s tem, da spravijo ruska naravna bogastva do veljave, ne da bi za to zahtevali oblasti, ampak bodo zadovoljni z dobičkom. Mi jim damo gospodarske koncesije prav zato, da ohranimo svojo oblast.«

Iz tega je Slovenec sklepal, da je tajno poročilo iz Revala, ki je govorilo o tem, da so sovjeti ukinili podržavljenje ruskih industrijskih podjetij, neresnično, in pripomnil, da so sovjeti najverjetneje ukinili nacionalizacijo le tistih podjetij, ki pripadajo tujcem.

Predvidel je, da bodo koncesije tujemu kapitalu sčasoma privedle tudi do koncesij domačemu kapitalu, sicer bi Rusija kljub svoji proletarski vladi postala sužnja tujega kapitala, kar bi pomenilo konec ruske vizije o politični moči proletariata.

Srbi proti imenu Jugoslavija

Splitski časopis Nova Doba je pisal o tem, naj vse občine in društva vladi pošljejo brzojavke, v katerih naj od vladen zahtevajo, naj se država imenuje Jugoslavija. Beograjski demokratski list Videlo je na predlog odgovarjal, da je ime Jugoslavija neustrezno, saj tvorijo v naši državi večino Srbi, ki ne bodo nikdar in za nobeno ceno pristali na ime Jugoslavija, niti ne bodo svojega srbskega imena zamenjali s kakšnim drugim.

»Dovolili smo, da se naša kraljevina ne imenuje več Srbija; dovolili smo, da se naša s slavo ovekovečena zastava zamenja z neko novo, ali to je vse.« Srbi so torej močno nasprotovali preimenovanju Kraljevine SHS v Jugoslavijo, kakor so bili nekoč tudi proti Iliriji.

Demokratska korupcija v Rogaški Slatini

V Rogaški Slatini je bila na zahtevo demokratske stranke razpisana služba ravnatelja zdravilišča. To zahtevo je podpiral tudi okrajni glavar dr. Pirkmaier iz Ptuja, ki mu, kot je zapisal Slovenec, ni bilo všeč, da pod sedanjim ravnateljem Dolencem demokrati niso imeli v zdravilišču besede in zaželenih udobnosti.

O Dolencu je Slovenec dejal, da »ni bil slabi in je delal red«, za njegovega predhodnika, ravnatelja Herga pa, da si je poleg njega »vsak lahko vsak dovolil, kar je le hotel,« da »ni znal prav nikjer uveljaviti avtoritete, ne med uradništvom, ne med domačini in ne med delavstvom.« Veliko je rekel tudi čez njegovo nemško narodnost in neodprtost do slovenske družbe.

Slatinski demokrati naj bi hoteli Herga vnovič predlagati za ravnatelja, zaradi prepričanja, da bodo nanj lahko močno vplivali in se okoristili s Hergovo neodločnostjo.

Slovenec je dodal, da se bo s 1. majem v Rogaški Slatini vzpostavilo tudi politično predstavništvo, čeprav so bili centralni uradi v Ljubljani proti temu predlogu. Ta projekt bo izveden na stroške zdravilišča, ki bo za potrebe predstavništva moralo ponuditi apartmaje, ki jih sicer že primanjkuje.

Slovenec je izrazil posebno razočaranje nad politizacijo zdravilišča v Rogaški Slatini in predvidel, da ga bo to vodilo v postopen propad.

Nemci bodo najprej odplačevali Franciji

Slovenec je poročal o novih nemških pogojih v zvezi z nemškimi reparacijami. Njihov državni kabinet je bil soglasen glede tega, da mora državna vlada zaveznikom nujno ponuditi nove predloge v zvezi z nemškim odplačevanjem vojnih dolgov, saj Nemčija ni bila zmožna slediti prvotnim in pretirano visokim zahtevam zaveznikov.

Nov nemški reparacijski načrt, ki ga je opisal Slovenec, je vseboval obnovo Francije in se oziral na dejstvo, da morajo vsi glavni oškodovanci iz prve svetovne vojne (s Francijo na čelu) prvi prejeti nemška povračila.