Pametne naprave – poenostavitev vsakodnevnega življenja ali grožnja za zlorabe?

S čedalje hitrejšim razvojem tehnologije se spreminjajo tudi naprave, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Te namreč postajajo čedalje bolj pametne. Pri pametnih napravah gre sicer za to, da omogočajo izmenjavo podatkov prek spleta, zaradi tega lahko z njimi upravljamo prek aplikacij. Poleg dobro znanih pametnih telefonov in pametnih ur poznamo tudi pametne hladilnike, ventilacijske naprave, televizorje in drugo.
Pametni so tudi avtomobili, če so povezani v internetno omrežje. Pametna ura deluje kot digitalni trener. Ker jo imamo ves čas pri sebi, beleži vsak naš korak, spremlja naše zdravstveno stanje in aktivnosti, pridobljeni podatki pa se nalagajo v oblaku.
Preberite tudi:
Nevarnosti, ki jih prinaša uporaba mobilnih naprav, in kako se jim izogniti
Ko govorimo o pametni hiši, to pomeni, da lahko s pomočjo telefona na primer prižgemo luči, zapremo garažna vrata ali preverimo, če je pralni stroj že opral perilo. V stanovanju se lahko nahajajo senzorji, ki zaznavajo bivalne razmere in jih po potrebi regulirajo (uravnavanje svetlobe, toplote, zvoka). To je lahko praktično tudi z vidika prihranka pri stroških.

Vir slike: Pixabay
Pametne tehnologije poznamo tudi na področju zdravstva – pri spremljanju zdravstvenega stanja bolnikov in nudenju ustreznega zdravljena. Elektronska varuška je poseben sistem, s katerim lahko na daljavo spremljamo, kaj se dogaja z našim otrokom, čeprav se nahajamo v drugem prostoru ali celo v drugem kraju. Mnoga podjetja implementirajo pametni proizvodni proces, zaradi česar ta poteka bolj samodejno in s preprostimi ukazi. Obstajajo tudi pametne kmetije in farme.
Kaj pa nevarnosti, ki jih lahko prinese uporaba pametnih naprav?
Pametne naprave se torej lahko uporabljajo praktično povsod. Pomagajo nam pri poenostavitvi življenja, delovnega procesa, lahko pa imajo tudi zgolj zabavno funkcijo. Dobro pa je, da se zavedamo, da poleg vseh prednosti, ki nam jih nudijo, obstajajo tudi določene nevarnosti. Prek njih lahko namreč nepridipravi dostopajo do naših osebnih podatkov ali pa vplivajo na delovanje naprav.
Elektronske varuške so večinoma povezane v spletno omrežje. Zaradi varnostnih lukenj v teh napravah se lahko zgodi, da oseba z drugega konca sveta spremlja dogajanje v vaši hiši – vidi sliko otroka in prisluškuje pogovorom v gospodinjstvu. To je lahko še posebej kočljivo, če gre za stanovanje, v katerem živi oseba na vidnejšem položaju. Na tak način lahko prisluškovalci pridejo do občutljivih informacij.
Tudi pametni televizorji lahko nepridipravom služijo kot prisluškovalne naprave.
Hekerji, ki imajo dovolj znanja na tem področju, lahko onesposobijo pametne stroje v tovarnah ali poskrbijo, da ti nepravilno delujejo, kar lahko povzroči veliko finančno škodo.
Za nepridiprave so zelo zanimive tudi pametne ure, saj jih uporabniki na sebi nosijo ves čas. Vgrajene imajo senzorje premikanja. S posebnimi sistemi za beleženje lahko hekerji evidentirajo črke in številke, ki jih vtipkamo na pametnih urah. Na tak način lahko dostopajo do gesel, PIN-kode, bančnih podatkov in še do česa drugega. V te namene je lahko izdelana posebna aplikacija, ki uporabniku omogoči merjenje razdalj. Uporabnik pri tem ne ve, da izdelovalec aplikacije o njem pridobiva tudi druge podatke.
Tudi pametni avtomobili so lahko tarča zlorab. Vsak avtomobil ima vgrajen računalnik, ki nadzira njegovo delovanje. Raziskovalci so ugotovili, da se da precej enostavno vdreti v njegov računalniški sistem in pridobiti dostop do upravljanja z raznimi funkcijami, kot so onemogočanje delovanja zavor, zaklepanje vrat, nadzor delovanja radia in klimatske naprave in podobno. Je pa za vdor v sistem potreben fizičen dostop do avtomobila.
Kako se čim bolj zavarovati pred zlorabami?
Vidimo torej, da so lahko pametne naprave tarča številnih zlorab. Kako se pred njimi čim bolje zavarovati? Nekaj malega lahko za to naredimo uporabniki sami, vendar pa so glavne niti v rokah proizvajalcev.
V pametnih telefonih in računalnikih so vgrajeni že številni varnostni mehanizmi, zaradi česar so uporabniki precej varni pred zlorabami. Čim proizvajalec odkrije nove možnosti zlorab oziroma napake pri delovanju, zadevo reši z implementiranjem posodobitev. Ko torej kot uporabnik pametnega telefona prejmete informacijo, da so na voljo nove posodobitve, jih je smiselno čim prej sprejeti. Včasih se posodobitve nalagajo avtomatsko.

Vir slike: Pixabay
Tudi pri drugih pametnih napravah bi bilo smiselno ravnati podobno – čim so na voljo nove posodobitve, jih sprejmite. Težave se pojavijo, če teh ni na razpolago ali pa so dostopne šele čez nekaj let, kar se pri takih napravah pogosto dogaja.
V primeru elektronske varuške je priporočljivo kupiti tako, ki ne predvideva priključitve v internetno omrežje.
Na splošno velja, da je pametna naprava varnejša, če vsebuje manjše število funkcij. Vsaka dodatna funkcija namreč povečuje tveganje za zlorabe. Enostavne naprave so tako manj podvržene zlorabam. Smiselno je tudi težiti k temu, da v čim večji meri ohranimo privzete nastavitve, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti.
Kot smo že omenili, bi moral biti za varnost takih naprav zadolžen proizvajalec. Vendar pa se žal vse prevečkrat dogaja, da je njegova glavna skrb ta, da bo produkt čim prej spravil na trg in do končnih potrošnikov, medtem ko potrebne varnostne zahteve niso izpolnjene. Na varnost pametnih naprav bi bilo treba misliti že od začetka njihovega razvoja. Pri tem bi lahko pomagalo neodvisno podjetje, ki bi napravo pred začetkom prodaje preverilo in izdalo certifikat o zagotovljeni varnosti. Verjetno bo sčasoma, ko bodo pametne naprave prešle v vsesplošno uporabo, bolje poskrbljeno tudi za njihovo varnost.